POD NADZOROM

Inšpektorji zaradi odpadne embalaže tudi nad komunalna podjetja

Žiga Kariž
17. 11. 2022, 05.40
Deli članek:

Komunalnim podjetjem zmanjkuje prostora za shranjevanje odpadne embalaže, inšpektorji pa za njihove težave nimajo razumevanja.

STA
Komunalna podjetja so pogosta tarča inšpektorjev.
Rešitev
Komunalna zbornica je pripravila rešitev, ob katerih bi DROE prejela plačilo le za embalažo, ki bi jo dejansko prevzela. Na ministrstvu predlog še preučujejo. Podpis slike: Komunalna podjetja se utapljajo v odpadi embalaži. 

Izvajalci javnih služb (IJS), najpogosteje komunalna podjetja, že nekaj tednov opozarjajo na ponovno kopičenje odpadne embalaže, do katerega prihaja v veliki meri zato, ker ena od družb za ravnanje z odpadno embalažo zavrača pobiranje količin, ki ji jih je – v skladu z njenim tržnim deležem – določila država. Konec septembra je bilo te embalaže pet tisoč ton, a pred decembrom, obremenjenim z nakupovanjem, grozi, da se bo številka celo podvojila. Komunalna podjetja zato komunalno odpadno embalažo odlagajo na za to neprimerne, neutrjene in nepokrite površine, poudarjajo na inšpektoratu za okolje in prostor.

Inšpektorji zavihali rokave

Inšpektorat, ki je zadolžen za nadzor nad izvajanjem okoljske zakonodaje, se je tako podal na teren in izdal več odločb. Letos so opravili že 58 inšpekcijskih pregledov. Tako v družbah, ki niso pobirale odpadne embalaže v skladu s svojimi dolžnostmi, kot v komunalnih podjetjih, ki ne kriva ne dolžna »sedijo« na kupih embalaže. Komunalna podjetja oziroma izvajalci javnih služb (IJS), kot jih imenuje zakonodaja, so se zato seveda pritožili, saj menijo, da za nastali položaj niso krivi, in se jim zdi krivično, da so deležni sankcij inšpektorjev.

Neusmiljeni do komunalnih podjetij

A na ministrstvu za okolje se ne dajo. Trdijo, da je skladiščenje komunalne odpadne embalaže na neprimernih površinah nezakonito početje, zaradi katerega mora okoljski inšpektorat ukrepati tako proti komunalnim podjetjem kot družbam za ravnanje z odpadki, ki ne prevzemajo odpadne embalaže. Očitki komunalnih podjetij, da ukrepajo zoper njih, in ne zoper družbe, po trditvah inšpektorata ne vzdržijo. »Zaradi tega negodovanje komunalnih podjetij, da inšpektorji ukrepajo zoper njih, namesto da bi ukrepali zoper družbe za ravnanje z odpadki, ne vzdrži. Tukaj ni izbire. Oboje je kršitev predpisov,« so izpostavili. Okoljski inšpektor ima v obeh primerih pravico, da ukrepa proti institucijam, če ugotovi, da s komunalno odpadno embalažo ne ravnajo v skladu s predpisi.

Večletna zmeda

Poznavalci razmer so ob nastalem stanju upravičeno kritični do države. Zmeda na trgu odpadne embalaže se namreč vleče že več kot deset let, inšpekcijski postopki pa se pogosto zaključijo šele na sodišču. Zgolj lani so inšpektorji družbam za ravnanje z odpadno embalažo izdali 99 upravnih odločb, na kar 85 odločb so se podjetja pritožila, 23 pa se jih je zaradi tožb znašlo na sodišču. Okoljski inšpektorat je letos izdal že 35 odločb za odstranitev odpadne embalaže. Ob tem poudarjajo, da se družbe za ravnanje z odpadki praviloma pritožijo na vse izdane odločbe, po odločitvi drugostopenjskega organa, ki v večini primerov potrdi inšpekcijsko odločbo, pa skoraj vedno zoper odločbo sprožijo upravni spor.

Pojasnilo ministrstva

Letos je položaj precej specifičen. Na ministrstvu pojasnjujejo, »da je septembra 2022 prišlo do spremembe Uredbe o embalaži in odpadni embalaži v delu, ki se nanaša na izračun deležev pobiranja odpadne embalaže po posameznih embalažnih materialih po posamezni Družbi za ravnanje z odpadki (DROE). Glavno vodilo spremembe zakonodaje je bilo, da se pogodbene obveznosti DROE s proizvajalci v koledarskem letu uskladijo z obveznostmi pobiranja odpadne embalaže v enakem obdobju. Če je DROE sklenila pogodbe s proizvajalci, ki dajo na trg večjo količino embalaže, je praviloma za prevzem večje količine komunalne odpadne embalaže (KOE) prejela tudi višja finančna sredstva, zato je smiselno, da se deleži za prevzem KOE med DROE izravnajo.« To pojasnilo se nanaša predvsem na družbo Slopak, ki je tista, ki bi morala pobrati levji delež embalaže, ki se nabira pri komunalnih podjetjih, in je že napovedala, da ne bo pobrala količin, ki ji jih je določila država. Neuradno smo izvedeli, da naj bi se celo izogibali prevzemu novega okoljevarstvenega dovoljenja, da bi lahko delovali v okviru starega, ki jim določa znatno manjše količine. Informacije o tem smo želeli preveriti tudi na ministrstvu za okolje, a so nam odgovoril, da o tem nimajo podatkov.

Podjetje v težavah

Slopak je zaradi spremembe uredbe sprožil celo upravni spor in zahteval oceno ustavnosti vladne uredbe, a na ministrstvu poudarjajo, da so se vse DROE strinjale z uvedbo metodologije z izračunom deleža odpadne embalaže z izravnavo in da bi bilo treba vnesti izravnave deležev za vsako trimesečje sproti. Tudi Slopak. Je pa res, da so v tem podjetju ves čas zagovarjali mnenje, da bi morala biti sprememba uveljavljena šele s prihodnjim letom. Tako si namreč želijo ohraniti visok tržni delež, ki so si ga, tudi na račun konkurenčnih podjetij, priborili z izkoriščanjem napak v določilih vladne uredbe, ki je veljala do septembra.

Kaj bo z embalažo?

Združenje centrov za ravnanje z odpadki Slovenije je ministrstvo pozvalo, naj intervencijsko zagotovi sredstva in odredi intervencijski odvoz. A ministrstvo je to možnost zavrnilo, »saj so finančna sredstva proizvajalcev za ravnanje z odpadno embalažo zagotovljena pri družbah«. K temu so dodali, da bodo zato, da bi se izognili kopičenju nepobrane odpadne embalaže, inšpektorji v prihodnjih mesecih poostrili nadzor in »intenzivirali inšpekcijske aktivnosti«.