DL: Dušan Plut: Ekosistemska družbena ureditev - Predlog, kako lahko rešimo človeštvo

31.7.2023 | 11:00

Dušan Plut

Kakšen svetovni red bi moralo vzpostaviti človeštvo, da bi rešilo pred propadom sebe in naravo, s katero je prepleteno in od njene rešitve popolnoma odvisno? Tako nekako bi se lahko glasilo vprašanje, na katero je v svoji obsežni, skoraj 1.800 strani debeli znanstveni monografiji Ekosistemska družbena ureditev poskušal najti odgovore dr. Dušan Plut, zaslužni profesor ljubljanske univerze, častni občan metliške in semiške občine, nekdanji politik, protestnik ter velik borec za pravice narave in človeka.

Svojo monografijo, za katero je, kot pravi, porabil 15.000 ur dela in bi si po njegovem mnenju zaslužila vsaj dva avtorja, je predstavil v domačem kraju, Semiču, v kraju, v katerem je odraščal, kjer je bil, ker je bil sin ravnatelja in so stanovali v šoli, Šolski Dušan, kjer ima še vedno veliko prijateljev, kjer ga spoštujejo in so nanj ponosni. Svojim dragim Belokranjcem se je potrudil vsem razumljivo predstaviti svojo monografijo ter s tem svoj pogled na prihodnost človeštva in narave. Opozoril je na človekovo nevzdržno in prekomerno izkoriščanje omejenih naravnih virov in na ekonomsko ureditev sveta, temelječo na nepravičnih in nevzdržnih razlikah.

Dušan Plut trdi, da ne realni socializem, ki smo ga nekoč živeli in preživeli, čeprav je imel nekaj dobrih plati, pa tudi neoliberalni kapitalizem, ki ga živimo danes, nista primerna za prihodnost človeštva in ne moreta zagotoviti preživetja človeka na tem planetu, ki pa je edini, ki ga imamo, saj rezervna Zemlja ne obstaja, razen za kakšnih sto najbogatejših ljudi na svetu, ki svoje premoženje štejejo v desetinah milijardah dolarjev in so si zmožni urediti nov dom na primer na Marsu.

Svojo idejo o ekohumanizmu, zreli ekosistemski družbeni ureditvi, katere pomembna vloga je tudi zmanjšanje geografske in socialne neenakosti, je pojasnil Belokranjcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano v semiškem kulturnem centru. Nekateri so sicer nejeverno zmajevali z glavami, večina pa je njegove ideje pozdravila z gromkimi aplavzi.

»Morda vse, kar je napisano v moji knjigi, ni pravilno,« je ob koncu svojega strastnega predavanja povedal Dušan Plut, ki pa je prepričan, da razmišlja v pravo smer in da bistveno drugačne rešitve sveta in človeštva ne morejo rešiti.

Ekosistemska družbena ureditev je obsežna znanstvena monografija v dveh zvezkih, v kateri sta tudi dve fotografiji, takoj na začetku. Prva je fotografija ladje na pesku na dnu presušenega Aralskega jezera, druga je iz Namibijske puščave. Ob njih je pomenljivo vprašanje, ki ga je človeštvu zastavila organizacija Umanotera: Zakaj imamo zanamce, če jim uničujemo vire za preživetje?

Kot je omenjeno v predgovoru uredniškega odbora monografije, je v njej tudi nekaj zgodovinskega, najmanj to, da smo se zaradi razvoja v preteklosti znašli tu, kjer smo danes. Da gre za pomembno povezavo med dvema znanostma, zgodovinsko in geografsko, potrjuje dejstvo, da sta jo v svojo znanstveno zbirko uvrstila oba oddelka ljubljanske Filozofske fakultete, Oddelek za zgodovino in Oddelek za geografijo. Kako aktualna je knjiga, govorijo tudi dogodki, ki jih je Dušan Plut v svojem delu napovedoval in so se zgodili že med urejanjem knjige – vojna v Ukrajini, energetska kriza, ponovni zagon že zaprtih termoelektrarn na premog, požar na Krasu …

V prvem zvezku Podstati in gradniki ekosistemske družbene ureditve Plut utemelji svojo teorijo družbene ureditve na zgodovinska in sodobna protislovja ter razišče možnosti prehoda v družbeno ureditev, ki jo imenuje ekosistemska; skrbno analizira vse slabosti dozdajšnjih političnih ureditev in njihove posledice za zdajšnjo in prihodnje generacije. Opozarja na nujnost korenitih ukrepov in sprememb, ki bodo omogočili izdatno zmanjšanje pritiskov na okolje. Ne predvideva revolucije, kajti revolucije so nasilne, krvave in povzročajo ogromno žrtev. Prehod v ekosistemsko družbeno ureditev predvidi prek več faz, kot so: ekosocialni kapitalizem, ekosolidarizem in demokratični ekosocializem. V drugem zvezku, ki ga je poimenoval Slovenija in Evropa, svojo teorijo konkretizira na primeru Slovenije in Evropske unije.

Ob tem nas opozarja, da nam sprememb, ki bodo človeštvu omogočile preživetje, ne bo prinesel nihče od drugod, narediti jih bomo morali sami. Izpostavlja izjavo papeža Frančiška, da sla po moči in posesti ne pozna meja in da taka ekonomija ubija. »Tega si jaz sam ne bi upal zapisati,« pravi. Spomni tudi na Andreja Gosarja in njegovo knjigo Za nov družbeni red iz leta 1933, v kateri predvideva zgornjo mejo premoženja. Tudi Plut sam govori o zgornji meji premoženja, ki bi bila zanj smiselna pri treh milijonih evrov na družino, in brezplačnih in vsem dostopnih storitvah, kot so na primer zdravstvene; dodaja, da ne državna in ne družbena lastnina nista pravi odgovor pa tudi zasebna lastnina brez zgornje meje ne, pravi odgovor je solastnina produkcijskih sredstev, ko so delavci obenem, dokler so zaposleni, tudi solastniki, kar pogojuje drugačen odnos do dela in produkcijskih sredstev.

Na predstavitvi v Semiču je spregovoril tudi o vojni v Ukrajini: »Ukrajina je pokazala, da svetovni varnostni sistem ni vreden nič. V vojni morajo posredovati ZDA in Evropska unija pa tudi Kitajska in Indija. Odločilna je vloga Kitajske. Če bo Kitajska stopila na rusko stran, smo pogoreli,« pravi in dodaja, da obstaja realen scenarij, po katerem bi se poražena Rusija zatekla k uporabi jedrskega orožja, na kar bi ZDA odgovorile na enak način. »Če so bo zgodilo to, je moja knjiga napisana čisto brez zveze. Lahko jo takoj vržem stran,« je še dodal.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

Igor Vidmar