'To bo največja poslovna transformacija v naših karierah'

V prihodnjih letih lahko pričakujemo, da bo v Ljubljani letno tudi do 90 vročih dni, ko bodo temperature presegale 30 stopinj Celzija, po drugi strani pa lahko pričakujemo tudi zelo mrzle zime in več ekstremnih vremenskih pojavov. Pogosti in vse hujši vročinski valovi so po besedah Mojce Dolinar, direktorice urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ena najhujših sprememb, s katero se bomo morali soočiti v prihodnosti.

"Ti so že bolj pogosti, trajajo dlje časa in se dogajajo pri višjih temperaturah. Kar je najbolj zaskrbljujoče, je to, da se bo ta trend stopnjeval v prihodnosti," je opozorila na predstavitvenem dogodku iniciative Chapter Zero Slovenia. V Sloveniji je zaradi naše lege hitrost segrevanja ozračja v zadnjih 40 letih enkrat večja od globalnega povprečja. Hudo vročino bodo spremljale suše. Te se bodo dogajale vsako poletje, če ne bomo naredili kaj zelo drastičnega pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov, je opozorila Dolinarjeva. 

'Priložnost, ki je ne smemo zamuditi'

Da podnebne spremembe v zadnjih letih predstavljajo vse večje tveganje ne le za človeštvo, temveč za celoten planet in svetovno gospodarstvo, je v svojem nagovoru poudaril tudi Miha Košak, častni predsednik Chapter Zero Slovenia in podpredsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice. "Jasno je, da moramo podnebne spremembe nasloviti skupaj – posamezniki, gospodarske družbe in vlade. Aktivno in odgovorno udejstvovanje industrije ter družb pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje je ključnega pomena. Zato smo ustanovili Chapter Zero Slovenia, ki predstavlja prelomni korak na poti k uresničitvi tega cilja v naši državi," je dejal.

A t. i. zeleni prehod, o katerem se v zadnjem času veliko govori, nekateri dojemajo kot oviro, kot nekaj, kar onemogoča rast in uspešno poslovanje. Zato je treba spremeniti to paradigmo. "Zeleni prehod vidim kot priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Vidim ga kot strategijo za upravljanje tveganj ob maksimalnem izkoriščanju novih priložnosti, ki jih ponuja. Gospodarstvo ima pri tem izjemno pomembno vlogo, morda celo najpomembnejšo," je dejala častna pokroviteljica Chapter Zero Slovenia, predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Tisti, ki bodo pri zelenem prehodu uspešnejši, bodo tudi konkurenčnejši," je dodala. 

Da je to vsekakor priložnost, se s predsednico republike strinja Maja Brelih Lotrič, direktorica mednarodno uspešnega podjetja Lotrič Meroslovje. "To je priložnost za boljše sodelovanje s podjetji, nenazadnje pa tudi obljuba že sedanjim odjemalcem, ki so večinoma v lasti tujih lastnikov, ki imajo od nas že danes pričakovanja, da poročamo o trajnostnih napredkih, aktivnostih, zato da smo sploh lahko njihovi poslovni partnerji," je pojasnila. Kajti najbolj napredne globalne družbe se že prilagajajo in spreminjajo. Trajnostnost pa postaja vse bolj pomemben kriterij odločanja tudi pri končnih potrošnikih. 

Konkreten primer: s programom za načrtovanje službenih poti do manj izpustov CO2

Namesto da čakajo na politiko in zakonodajo, da jih prisili v drugačno ravnanje, številna podjetja, ki se soočajo z realnimi izzivi na področju zmanjševanja emisij in trajnostnega razvoja, sama iščejo rešitve. Mnoga od njih so se zato že pridružila iniciativi Chapter Zero Slovenia. "To je zgodba, ki podpira tudi nas. Predvsem zaradi znanja, ki je na voljo v takšnih krogih. Pridružili smo se zato, da se okrepimo, da začnemo tudi s poročanjem, ne samo z aktivnostmi, ki jih že izvajamo na področju trajnosti," je za 24ur.com povedala direktorica podjetja Lotrič Meroslovje.

Med spremembami, ki jih uvajajo v podjetju, je denimo tudi investicija v program za načrtovanje poslovnih poti. Morda se zdi preprosta ideja, a je investicija precej visoka, zato so se je lotili postopoma in premišljeno. "Če danes dve sodelavki planirata poslovne poti, nam lahko tak program, ki preuči 1000 možnosti v nekaj minutah, na mesec prihrani več tisoč kilometrov, konkretno 2000 kilometrov, pa recimo 20 ur časa sodelavcev na poteh," pravi in dodaja, da to posledično na dolgi rok pomeni tudi finančne prihranke in zmanjšanje ogljičnega odtisa podjetja. 

S preoblikovanjem trajnostne strategije so začeli pred sedmimi leti. Mlada direktorica, ki je vodenje podjetja Lotrič Meroslovje od svojega očeta prevzela pred meseci, pa si je kot svoj največji trajnostni cilj postavila, da bo podjetje lahko v 30 letih predala tretji generaciji. "Do takrat bo moralo biti naše podjetje nevtralno z vidika emisij, ki jih proizvedemo, in digitalnega odtisa, ki ga ustvarimo," je poudarila. 

Tudi v cementarni Salonit Anhovo so si zastavili podobne cilje. Ogljično nevtralnost bi radi dosegli v 15 letih, kar ocenjujejo kot zahtevno nalogo, je dejal predsednik uprave podjetja Tomaž Vuk. Kot pravi, v podjetju, pri lastnikih in v nadzornem svetu obstaja zavedanje, da morajo spremeniti način poslovanja in da je lahko transformacija priložnost, da ponudijo nove produkte in pridobijo prednost pred tekmeci. Slednje pa po njegovem ni enostavno zaradi poslovnega okolja, ki ima določena pričakovanja in omejitve. 

Veliko izzivov vidijo glede zakonodaje in širšega razumevanja družbe o tem, kateri koraki so potrebni za to. "Vsi bi radi rešili podnebno krizo, o tem, kako to storiti, pa imamo različne poglede," je opozoril in se zavzel za to, da bi moral biti na ravni družbe sprejet akcijski načrt.

Slovenija trenutno še zaostaja pri implementaciji trajnostnih načel

Mnogo držav je po zrelosti pri zelenem prehodu pred nami in se lahko od njih marsikaj naučimo, poudarja Mojca Markizeti, vodja delovne skupine Chapter Zero Slovenija in direktorica za ESG (angleška kratica za Environment, Social, and Governance – okolje, družba in upravljanje) in podnebje v družbi Deloitte Slovenija. 

"Praksa implementacije trajnostnih načel v poslovanje in transparentnost poročil, ki so tudi revidirana, je v državah, kot so Francija, Nemčija, nordijske države in Velika Britanija, prisotna že več let. Medtem ko imamo v Sloveniji malo podjetij, ki že pišejo trajnostna poročila. Da bi ta poročila tudi revidirali, dali v presojanje zunanjim strokovnjakom, ki se dejansko spustijo v podjetja, preverijo podatke, kontrolne točke, metodologije, tega pa ni bilo. To pomeni, da še nismo na tem nivoju zrelosti, na katerem pa bomo morali biti čez eno leto. S finančnim letom 2025 bodo namreč vsa velika podjetja morala imeti trajnostna poročila, ki so sistematična, konsistentna, povezana, integrirana s finančnim poročilom in preverjena s strani revizorja," je poudarila. 

'To bo največja poslovna transformacija v naših karierah'

Pobuda Chapter Zero Slovenia je ustanovljena prav s tem namenom, da bi vodstvom in nadzornim svetom olajšala usklajevanje s podnebnimi cilji. Znotraj Chapter Zero si namreč lahko člani delijo znanje in izkušnje na tem področju. "Ker se zavedamo, da imamo zelo veliko neodgovorjenih vprašanj in zelo malo časa za eno veliko nalogo, ki bo najverjetneje največja poslovna transformacija v naših karierah," poudarja Markizeti. 

Kot je dodala, se podjetja soočajo s številnimi izzivi, predvsem zato, ker še nimajo ustreznih znanj s tega področja. "V drugi vrsti pa je to zelo kompleksna naloga, ki jo ne morejo dati v izvrševanje nekaj ljudem znotraj podjetja, ampak pravzaprav celotno podjetje, vsi procesi, vse ekipe, razvoj in investicije se morajo vključiti v to."

Pogosto pa v podjetjih tudi poudarjajo, da spremembe, ki jih morajo vpeljati, niso vedno ekonomične "na prvo žogo". "Seveda niso. Ta ekonomičnost in to gledanje samo kratkoročno, za doseganje kratkoročnega profita, je tisto, kar nas je tudi pripeljalo do sem. Seveda je še zmeraj temeljna naloga podjetja skrbeti za dobrobit podjetja, za preživetje podjetja in tako naprej. Hkrati pa si zdaj priznavamo, da je zanemarjanje srednjeročnih in dolgoročnih rizikov, ki so po večini riziki, ki izhajajo iz trajnostnega razvoja, ravno tisto, kar nas lahko na koncu pokoplje," je še poudarila Markizeti. 

A tudi tista podjetja, ki se tega zavedajo in skušajo delovati v tej smeri, izpostavljajo, da potrebujejo pomoč oziroma da želijo, da bi jih pri teh prizadevanjih podprle tudi inštitucije oziroma država. "Ta zeleni prehod kar nekaj stane in bomo veseli spodbud," je dejala Brelih Lotričeva. 

"Vsi vemo, da moramo k zobozdravniku, a vemo tudi, da bo situacija še veliko slabša, če gremo šele takrat, ko nas nekaj že zelo boli," pa je nujnost podnebnega ukrepanja ponazorila Tina Kobilšek, vodja za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Kot je dodala, na ministrstvu aktivno pristopajo k upravljanju podnebnih tveganj in pripravljajo predlogo podnebnega zakona, nacionalnega energetsko-podnebnega načrta in revidirajo program Sklada za podnebne spremembe, ki bo pomagal gospodarstvu in podjetjem pri zelenem prehodu.

Več o Chapter Zero Slovenia

Chapter Zero Slovenia je del širše globalne pobude Climate Governance Initiative, katere namen je spodbuditi organe vodenja in nadzora po vsem svetu k naslavljanju podnebnih sprememb in zavezanosti osmim načelom podnebnega upravljanja, da bi prepoznali, da je podnebno upravljanje sestavni del osnovnega odgovornega upravljanja. 

Mreža Chapter Zero, ki šteje 24 nacionalnih pobud, je prisotna že v več kot 50 državah po svetu in šteje več kot 100.000 članov. Ti znotraj Chapter Zero lahko pridobijo veščine in znanje, ki so potrebni za to, da podnebne spremembe postanejo prednostna naloga organov vodenja in nadzora. Članstvo v iniciativi Chapter Zero Slovenia, ki so jo ustanovili Britansko-slovenska gospodarska zbornica, Združenje nadzornikov Slovenije in Deloitte Slovenija, je brezplačno. Namenjeno je članom nadzornih svetov, uprav in upravnih odborov, strokovnjakom za trajnostni razvoj in podnebne spremembe ter drugim zainteresiranim.