Torek, 26. 4. 2022, 8.12
1 leto, 11 mesecev
Volitve so mimo, kdaj bi lahko dobili novo vlado?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,83
21
Predsednik stranke Gibanje Svoboda Robrt Golob napoveduje, da bodo vlado sestavili v rekordnem času.
Ustanovna seja novega sklica državnega zbora bo predvidoma 13. maja, potem je na potezi predsednik Borut Pahor, ki mora v 30 dneh predlagati mandatarja. Novo vlado bi tako lahko dobili že v juniju. Po prepričljivi zmagi stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba najverjetnejši kandidat za mandatarja namreč napoveduje, da si vlado želi sestaviti v rekordnem času in da se bodo koalicijski pogovori začeli že v tem tednu. Golob je nakazal tudi, da se lahko zgodi, da bi koalicijo sestavil le z SD Tanje Fajon, kar ne bo težava, saj imajo skupaj 48 glasov. O sestavi nove koalicije se bodo poleg SD pogovarjali še z Levico, ne pa s strankama SDS in NSi.
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah so volivke in volivci odločali o poslancih, ki jih bodo v prihodnjih štirih letih zastopali v državnem zboru. Kdaj bo izvoljena 15. slovenska vlada, je odvisno od postopkov po konstruiranju DZ. Je pa predsednik GS Robert Golob že v nedeljo napovedal, da si želi vlado sestaviti v rekordnem času. Odkar imamo DZ, je vlado sicer najhitreje sestavil Janez Drnovšek. Leta 1993 mu je to uspelo v 22 dneh.
Koliko časa so v preteklosti potrjevali mandatarje in kako hitro so izvolili ministre, si lahko ogledate v spodnji grafiki.
S klikom na fotografijo se grafika poveča in odpre v novem oknu.
Ustanovna seja novega sklica DZ predvidoma 13. maja
Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev bo treba počakati do 3. maja, ko bodo glasovom prišteli še glasovnice iz tujine. Novi sklic DZ se bo na ustanovni seji po neuradnih podatkih sestal deset dni pozneje, v petek, 13. maja, do takrat pa še vedno traja mandat dosedanje sestave DZ.
Državni zbor na svoji prvi seji v novem mandatu najprej oblikuje mandatno-volilno komisijo ter izvoli njenega predsednika, podpredsednika in člane. Prvo sejo DZ v skladu s poslovnikom do izvolitve novega predsednika DZ vodi najstarejši poslanec.
Poslovnik še določa, da poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora. Prva seja DZ praviloma že pokaže tudi obrise nove koalicije, saj predsednika DZ poslanci na tajnem glasovanju izvolijo z večino vseh glasov.
Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji DZ izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles ter novega generalnega sekretarja državnega zbora. Novoizvoljeni poslanci morajo po poslovniku poslanske skupine ustanoviti najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora. Novoizvoljeni poslanci morajo po poslovniku poslanske skupine ustanoviti najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora.
Najprej na potezi Pahor, nato poslanci
Po konstituiranju DZ bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države Borut Pahor mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložiti državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Pahor bo posvetovanja predvidoma opravil 23. in 24. maja.
Pahor je že napovedal, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki bo s podpisi poslancev dokazal, da uživa zadostno podporo za izvolitev v DZ, torej da ima zagotovljenih vsaj 46 glasov. Če pa po posvetih s poslanskimi skupinami ne bo nedvoumne podpore kandidatu za mandatarja, bo mandat podelil relativnemu zmagovalcu volitev.
Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. DZ mora o mandatarju odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na zakonsko določene roke bodo morali poslanci o tem glasovati do 19. junija.
Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora nato v 15 dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
V spodnji grafiki si lahko ogledate, koliko časa so v preteklosti trajali postopki za oblikovanje nove vlade. Najhitreje je nova vlada nastopila funkcijo leta 1993, ko je Janezu Drnovšku vlado uspelo sestaviti v 33 dneh, dan več je potreboval leta 2000.
Najhitreje so za mandatarja leta 2004 potrdili Janeza Janšo, in sicer po 18 dneh, nova vlada pa je nastopila funkcijo v 42 dneh od nastanka DZ.
Na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 so Marjana Šarca za mandatarja potrdili v 56 dneh, ministre so izvolili v 81 dneh.
Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v 14 dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve.
Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še preostalih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
21