Zoper Tribušona vložena obtožnica zaradi spolnega nadlegovanja

Tožilstvo v obtožnici igralcu Matjažu Tribušonu očita kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 174. člena kazenskega zakonika. Po njem se osebo, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, starejšo od 15 let, ki mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

Obtožnica še ni pravnomočna, ker je bil proti njej vložen ugovor, o katerem mora odločiti zunajobravnavni senat, je za Delo pojasnila vodja tožilstva Katarina Bergant.

Po razkritjih o domnevnih spolnih nadlegovanjih je vodstvo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Tribušona umaknilo od dela s študenti in študentkami, ljubljanska univerza pa mu je nato vročila izredno odpoved delovnega razmerja. Igralec jo je izpodbijal na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ker je bil prepričan, da je odpoved nezakonita, in zahteval vrnitev na prejšnje delovno mesto.

V tem tednu je sodišče ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna, utemeljena in zakonita. Vendar pa sodba po pisanju Dela še ni pravnomočna, saj se Tribušon, ki se za medije ne odziva, lahko nanjo pritoži.

Mia Skrbinac je februarja 2021 na Televiziji Slovenija opisala, da je profesor, ki ga tedaj še ni poimensko izpostavila, med letoma 2014 in 2016 izvajal psihično in fizično nasilje, tako na urah igre, zapakirano v študijski proces, kot tudi zunaj predavalnice, na hodnikih. Nekaj dni zatem je Tribušona prijavila na Univerzo v Ljubljani, s prijavo pa so se seznanili tudi na AGRFT. Že pred tem je AGRFT na ljubljansko tožilstvo vložila naznanilo dejstev v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja. Poleti 2021 pa so ljubljanski kriminalisti zaradi kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti na ljubljansko okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper Tribušona.

Primer je v slovenski javnosti sprožil burne odzive in predvsem veliko podporo igralki, ki je o spolnem nasilju kot prva iz sveta slovenske kulture spregovorila na glas. DZ je nato junija izglasoval nov pogled na kaznivo dejanje posilstva po načelu samo ja pomeni ja, ki so ga po vzoru gibanja Jaz tudi v tujini sprožili v Inštitutu 8. marec.