Ob vseh hudih problemih, ki jih prinaša ukrajinska vojna, so se močno povečale napetosti med ZDA in Kitajsko zaradi 24-urnega obiska 82-letne predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi v Tajvanu. Kot je izjavila, je tja v torek zvečer prišla, da bi podprla tamkajšnjo demokracijo in nacionalno varnost. Danes popoldne po lokalnem času je otok zapustila in odšla v Južno Korejo.
Tako rekoč pomorska blokada
Zadnjič je tako visok ameriški gost obiskal Tajvan leta 1997, a tedaj Kitajska še ni bila druga največja gospodarska sila sveta in še ni imela druge najmočnejše vojske na svetu, poleg tega na oblasti ni bil nacionalist Xi Jinping, ki je kot svoj glavni cilj oznanil osvojitev Tajvana. Kitajska je tako na prihod Pelosijeve na »kitajsko ozemlje« odgovorila z vojaškimi manevri s pravim strelivom, tudi vsega dvajset kilometrov od tajvanske obale. Iz Pekinga so sporočili, katera območja na morju bodo v teh dneh zaprta za ladijski in letalski promet, kar na Tajvanu razumejo kot pomorsko blokado otoka in kršenje konvencij Združenih narodov o plovbi po morjih.
S tajvanskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je ponoči 21 kitajskih vojaških letal vstopilo na njegovo tako imenovano območje identifikacije zračne obrambe, ki je večje kot tajvanski zračni prostor. Tajvan pravi, da ne načrtuje protiukrepov, ker noče dajati Kitajski izgovora za še hujšo in še nevarnejšo zaostritev napetosti. Pač pa so ZDA proti Tajvanu poslale svoje vojaško ladjevje.
Govornik kitajskega obrambnega ministrstva je dejal: »Kitajska vojska bo odločno branila svojo nacionalno suverenost in ozemeljsko celovitost ter se zoperstavila tujemu vmešavanju in separatističnim poskusom, da bi Tajvan postal neodvisen.« V Pekingu so tudi uvedli sankcije proti Tajvanu, med drugim so ustavili uvoz agrumov in rib iz Tajvana, na otok pa tudi izvoz peska, brez katerega ni mogoče izdelovati polprevodnikov. Tako lahko pride še do poslabšanja gospodarske situacije v svetu, saj je Tajvan daleč največji proizvajalec polprevodnikov, katerih pomanjkanje je že doslej povzročalo hude težave, med drugim tudi avtomobilski industriji.
»Najboljša prijateljica Tajvana«
Pelosijeva se je danes srečala s tajvansko predsednico Tsai Ing Wen, ki je svojo gostjo označila za »najboljšo prijateljico Tajvana«. Pelosijeva pa je poudarila, da je ameriška podpora Tajvanu »trdna kot skala«. »Pred 43 leti je Amerika obljubila, da bo vselej stala ob strani Tajvanu. Danes je naša delegacija prišla sem z nedvoumnim sporočilom, da svojih zavez do Tajvana ne bomo opustili,« je dejala. Ta izjava in še prej prihod Pelosijeve naj bi bila v skladu z usmeritvijo jastrebov v ameriški zunanji politiki, da se ZDA v svojih odločitvah ne bodo podrejale zahtevam Kitajske, kar naj bi ohranilo tudi zaupanje Japonske in Južne Koreje v Združene države kot njunih zaveznic in zaščitnic. Bela hiša, ki je zaradi ustvarjanja vtisa, da se ne boji Kitajske, podprla obisk Pelosijeve, pa je previdnejša in noče izzivati Pekinga ter je poudarila, da še naprej sledi politiki ene Kitajske.
Vsaj za zdaj Peking sicer nima dovolj močne vojske, da bi lahko tvegal vojaški spopad z ZDA, s tem ko bi poskušal osvojiti Tajvan. Pravzaprav Kitajska lahko na primeru vojne v Ukrajini vidi, kako težko je osvojiti kakšno večje ozemlje. Najbrž hočejo kitajski komunisti, ki se imajo za naslednike kitajskega cesarstva in republike (razglašene leta 1912), s sejanjem strahu prisiliti Tajvance, da spet postanejo del velike Kitajske, v resnici pa želijo na miren način pridružiti ta otok. Cilj kitajske zunanje politike do Združenih držav pa je tako imenovani format G2, se pravi posebni neformalni odnosi med državama, ko bi Washington priznal Peking za enakovrednega partnerja.
Nekateri komentatorji zdaj očitajo Bidnu, da je spodbudil sedanji hud pritisk Kitajske, ker je v zadnjih tednih nekajkrat dal vedeti, da ni naklonjen obisku Pelosijeve v Tajvanu. Pred novembrskimi kongresnimi volitvami zdaj Pelosijeva res ne dela usluge Bidnu in svojim demokratom, a očitno je hotela, preden se bo v začetku leta 2023 predvidoma umaknila iz politike, storiti še nekaj velikega. V Tajvanu je, kot je dejala, prav zdaj trenutek, ko je treba tamkajšnje oblasti podpreti, ker da je svet v obdobju velikih izzivov ter konfliktnih soočenj demokracij in avtokratskih režimov.
