Odkril novega hrošča, ki bi ga skoraj zamenjal za ptičji kakec

James Tweed je doktorski študent Univerze v Queenslandu, ki se lahko pohvali z neverjetnim odkritjem. Decembra 2021 je v deževnem gozdu opazil nenavadnega hrošča, za katerega je sprva celo mislil, da gre za ptičji iztrebek, saj je bil precej neobičajen. Hrošček, ki se ga je zaradi dolgih rogov prijelo ime dolgorogi, pa čeprav ga nekateri poimenujejo tudi 'punk' hrošček (zakaj takšno ime, vam verjetno ob pogledu na fotografijo ni treba posebej razlagati), je bil zanj čista neznanka. "Zelo je poseben. Ni veliko insektov v naravi, ki bi imeli takšne karakteristike," je za BBC dejal mladi raziskovalec.

Mednarodna znanstvena agencija CSIRO je preverila, ali gre res za še nepoznano vrsto. Po pregledu obsežnih seznamov in posvetovanjih z različnimi mednarodnimi strokovnjaki so potrdili, da je Tweed res odkril do sedaj nepoznano družino dolgorogega hrošča. "Hrošč je dolg okoli enega centimetra. Po telesu in rogu je prekrit z belimi dlačicami, ki so gostejše in bolj puhaste na njegovem hrbtu in zatilju. Kar precej njegovih dlačic štrli pokonci, zato je videti, kot da ima posebno frizuro," svoje neverjetno odkritje opisuje Tweed.

Hroščka je najprej fotografiral, nato pa ga previdno odnesel domov. Na Facebooku je v posebni skupini, kjer se združujejo navdušenci nad insekti, objavil fotografijo hrošča, a ga nihče ni prepoznal. Zato se je obrnil na agencijo CSIRO, saj gre za največjo avstralsko kolekcijo insektov. Povezal se je z dvema raziskovalcema, ki se ukvarjata s podobnimi insekti, a sta preiskala vse mogoče sezname in muzeje v Avstraliji ter po svetu, a česa podobnega nista našla. 

Ker podobnih insektov do sedaj niso odkrili, prav tako ima hrošč tako posebne lastnosti, ki jih niso mogli povezati z drugimi vrstami, so spoznali, da je Tweed očitno odkril povsem nov rod ali družino dolgorogega hrošča, ki so jo poimenovali Excastra albopilosa, pri čemer excastra v latinščini pomeni 'iz kampa' in albopilosa 'bel in kosmat'.

Zakaj je hrošček kosmat, znanstveniki še ne znajo povsem natančno razločiti, a sklepajo, da je šlo za evolucijsko prilagoditev hrošča, ki z barvami in belo dlako poskuša posnemati plesen, da bi njegovi morebitni predatorji mislili, da ja mrtev. "Dokler nekdo ne bo opravil več raziskav in razkril nove informacije, bodo številna vprašanja neodgovorjena," opozarja Tweed, ki je izredno vesel, da je našel hroščka. Kljub tako majhnemu bitjecu je to velika zmaga za znanost, pravi in dodaja: "Kako naj ohranimo naše vrste, če niti ne vemo, da obstajajo?" se sprašuje Tweed. 

Raziskovalci že več kot sto let zelo radi zahajajo na območje ob znamenitem nacionalnem parku Lamington, saj gre za območje, ki je še precej neokrnjeno in zato odlično mesto za raziskovanje. Zanimivo pa je, da nihče od številnih raziskovalcev dosedaj še ni odkril tega zanimivega hrošča. "Tudi sam sem se že večkrat vrnil na območje, kjer sem ga odkril na listu drevesa, a žal ga nisem več našel," pravi Tweed, ki je prepričan, da so insekti najbolj raznovrstna skupina živali na našem planetu, hkrati pa premalo raziskana in cenjena.