Strip, ki je izšel v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) ter Stripburger Comix, sledi že dvema skupnima stripovskima projektoma Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića. Prvi je nosi naslov Spomini in sanje Kristine B, Ljubljana 1941-1945 drugi pa je večkratno nagrajeni strip Ivan Cankar: podobe iz življenja.

Jože Plečnik kot stripovski junak predstavi tudi kraje in posameznike, s katerimi je sodeloval. Foto: MGML
Jože Plečnik kot stripovski junak predstavi tudi kraje in posameznike, s katerimi je sodeloval. Foto: MGML

Veliki arhitekt v stripu pred bralca "postavlja svoj pogled na to, kdo je bil in kaj vse je ustvaril. Čas in okolje, v katerem je živel in delal, mu je uspelo preseči s pogumnimi odločitvami in predanostjo lastnim etičnim in umetniškim načelom. Plečnik se nam tako v tem delu razkrije kot polnokrven stripovski junak mnogoplastnih osebnostnih dimenzij," so zapisali v muzeju.

Popotovanje skozi Plečnikov miselni svet
Skozi strip sledimo Plečniku po njegovi ustvarjalni poti ‒ z začetkom na Dunaju, prek Prage in nazaj v rodno Ljubljani, kjer je imel priložnost ustvariti številne arhitekturne in urbanistične projekte. Med najznamenitejšimi so Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Tromostovje, Žale, Križanke, Jakopičevo sprehajališče, Trnovski pristan, Šuštarski most, Peglezen in mnoge druge mojstrovine.

Avtorja skozi strip predstavita nadvse bogat arhitektov opus, v njem pa so predstavljeni tudi njegovi osebni pogledi na arhitekturo. Delo pa bralca seznani tudi s Plečnikovo naravo in značajem ter miselnim svetom tega intelektualca in umetnika, ki je bil mojster v ustvarjanju svojstvenih arhitekturnih vizij. V pripoved so vpleteni tudi odzivi okolice na Plečnikova dela in dogodki, ki so zaznamovali njegovo življenje, ki se je sklenilo leta 1957 v Ljubljani.

Apologet enakovrednosti izraza vsebine in oblike
Kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana Blaž Vurnik je pri pisanju scenarija stripa črpal iz bogate strokovne in znanstvene literature ter poglobljenega študija zapuščine, ki jo hrani Plečnikova hiša. Vurnik je prepričan, da je bila Plečnikova umetnost pravzaprav "umetnost konteksta, vsaj sam ga doživljam kot apologeta enakovrednosti izraza vsebine in oblike. To je v današnjem času bleščečih oblik in instant vsebine gotovo manj opazna, a pomembna zapuščina Jožeta Plečnika. Še več, v času, ko so njegova dela nastajala, so bila skupaj z arhitektom deležna kritike tudi s tega zornega kota, danes pa je prav to tisto, kar v mnogočem prispeva k prepoznavnosti znamke 'Plečnik'."

S stripom, medijem, ki dopušča malo več sproščenosti, zahteva pa tudi nekaj literarnih elementov, so želeli širši javnosti in vsem, ki jim Plečnik nekaj pomeni, predstaviti njegovo življenjsko zgodbo. Strip je ponekod tudi humoren, saj je tudi arhitekt sam znal biti duhovit, kar se kaže zlasti v njegovih korespondencah, je pojasnil Vurnik za STA.

Sorodna novica Izbor Plečnikovih del vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine

Priznani stripar Zoran Smiljanić je torej poskrbel za prelitje scenarija v strip. "Čeprav sem Slovenec, ki ne jamra, je bil ta strip zame kar težavna naloga. Mislil sem, da grem na Triglav, potem pa je na sredi poti padla gosta megla. Ko se je razkadila, sem se znašel v Himalaji. In še vedno je bilo treba priti na vrh," so striparjeve besede povzeli v muzeju.

Uvod v jubilejno leto 2022
Izid stripa Plečnik (in pika) je tako rekoč uvod v zaznamovanje 150. obletnice rojstva Jožeta Plečnika, ki se je rodil 23. januarja 1872. Arhitektu posvečeni dogodki se bodo seveda nadaljevali tudi v jubilejnem letu. 21. januarja bodo v Plečnikovi hiši odprli razstavo o Vurnikovem in Smiljanićevem stripu, v Mestnem muzeju Ljubljana pa bo od junija na ogled tudi osrednja velika razstava, posvečena Plečniku ob jubileju njegovega rojstva.