Pisateljevo najbolj znano delo je roman Nekropola iz leta 1967, v katerem opisuje taboriščno izkušnjo med drugo svetovno vojno v taborišču Natzweiler-Struthof in s katerim je zaslovel tudi po Evropi. Pahor je večkrat poudaril, da so ga v tujini prepoznali prej kot doma. Foto: BoBo
Pisateljevo najbolj znano delo je roman Nekropola iz leta 1967, v katerem opisuje taboriščno izkušnjo med drugo svetovno vojno v taborišču Natzweiler-Struthof in s katerim je zaslovel tudi po Evropi. Pahor je večkrat poudaril, da so ga v tujini prepoznali prej kot doma. Foto: BoBo
Sorodna novica Umrl je Boris Pahor

Ko je imel 30. maja letos Devetak pred seboj na ekranu v delu predzadnjo stran, na kateri je narisan Pahor, kako odhaja, je prejel sporočilo svojega očeta, da je Pahor za vedno odšel, je povedal risar. To je bil zanj "zelo poseben trenutek, čuden in čustven".

Pahor je projekt odobril in risoroman tudi videl
Sodelovanje s Pahorjem mu je bilo v veliko čast. Veseli ga, da je Pahor tudi videl nekaj strani njegovega risoromana. Sam ustvarjalni proces je bil sicer za Devetaka, kot je povedal, "zelo naporen", a hkrati "zelo, zelo velik življenjski izziv".

Na vprašanje, kje v romanu je prepoznal potencial za strip, je Devetak odgovoril, da je v Nekropoli videl predvsem to, da je Pahor v taborišču, hkrati pa se tudi spominja tistih "grdih trenutkov oziroma tistih grdih časov". "Že v sami Nekropoli so trije različni časi, Pahor kot obiskovalec taborišča, drugi čas je, ko se spominja tistega obdobja, in še tretji čas, ko je bil sam v taborišču. In sem pomislil, da bi lahko te tri čase postavil v strip," je še povedal Devetak.

Sorodna novica Tatjana Rojc: "Njegova beseda, tudi tista najbolj pikra, je bila velik življenjski nauk"

Pri branju Nekropole je njega osebno najbolj razočaralo, kako je lahko bil človek med drugo svetovno vojno tako "žlehtnobno organiziran" in krut do sočloveka in mu povzročil takšna grozodejstva.

Ideja, da se bo lotil Nekropole v stripu, je po njegovih besedah nastala zelo banalno, leta 2020, ko mu je prijatelj sporočil, da se je lotil branja Nekropole. Pomislil je, da bi lahko tudi sam prebral Pahorjev roman in kaj narisal. Takrat sicer še ni vedel, ali bo to strip ali ilustracija oziroma ilustrirana knjiga.

Izide že v tem mesecu
Še istega leta je Pahorja seznanil z idejo. Prvič sta bila na telefonu dobrih 45 minut, a takrat Devetak še ni dobil neposrednega odgovora na vprašanje, ali se Pahor strinja, da nariše Nekropolo, zato ga je teden dni kasneje ponovno poklical in prejel pozitiven odgovor. Prav prek Pahorja oziroma njegove pomočnice je Devetak prišel tudi do stika z založbo Mladinska knjiga, ki bo Nekropolo kmalu izdala. Celotno ustvarjanje risoromana je trajalo od maja 2020 do maja 2022.

"To je moje prvo delo. Skupaj z likovno urednico pri Mladinski knjigi Tanjo Komadina sva se odločila za risoroman," je še povedal Devetak o romanu v stripu, ki bo izšel sredi avgusta. Hkrati so za konec avgusta napovedane predstavitve v knjigarnah v Ljubljani, Devetakovi domači vasi Nabrežina in v Trstu.

Leta 1966 je Boris Pahor obiskal nacistično taborišče, v katerem je preživel svoje zaporniške dneve. Ko je hodil v koloni številnih turistov vseh rasti, je opazil skupino razposajenih otrok in v Nekropolo zapisal tezo o nesmrtnosti poganjkov človeškega rodu. Foto: EPA
Leta 1966 je Boris Pahor obiskal nacistično taborišče, v katerem je preživel svoje zaporniške dneve. Ko je hodil v koloni številnih turistov vseh rasti, je opazil skupino razposajenih otrok in v Nekropolo zapisal tezo o nesmrtnosti poganjkov človeškega rodu. Foto: EPA

Risoromanu Nekropola se že obetajo možnosti prevodov, tudi v italijanščini. Devetak dodaja, da v italijanskem jeziku, kjer je trg sicer dosti večji, doslej še ni ustvarjal, slovenščina in slovenski trg sta mu bolj domača.

Proti pozabi
Avtobiografski roman Nekropola Borisa Pahorja (1913–2022) je izšel leta 1967. V njem je Pahor popisal izkušnjo življenja v koncentracijskih taboriščih. Preveden je bil v številne jezike. Leta 1990 je izšel najprej v francoskem jeziku. Prav Nekropola je Pahorju prinesla svetovno prepoznavnost.

Jurij Devetak (1997) je strip študiral na mednarodni risarski akademiji Comics v Padovi. Doslej je risal ilustracije za Dnevnik ter karikature za Primorski dnevnik.