Vlada uvaja povračilo škode za stranske učinke po cepljenju: kakšni so zneski?

Vlada predlaga nov zakon v boju z novim koronavirusom, PKP 10. Cepljenje je dokazano najvarnejši in najučinkovitejši preventivni ukrep v boju proti nalezljivim boleznim, ki ščiti tako posameznika kot celotno družbo, je uvodoma povedal minister za zdravje Janez Poklukar, "zato se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki so bili cepljeni in jim je nastala škoda na zdravju. Prav tako se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki jim je zaradi uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje covida-19, ki ima začasno dovoljenje za promet, nastala škoda na zdravju. Do odškodnine so upravičeni tudi ožji družinski člani."

Uvedba odškodninske odgovornosti ključna za zaupanje v cepljenje

"Uvedba odškodninske odgovornosti in s tem sistema odškodnin brez krivde je ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv ter zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja proti covidu-19," je izpostavil. Kot je izpostavil minister, je edina rešitev cepljenje, zato je še enkrat vse pozval k cepljenju in znova izpostavil: "Enako kot pri zdravilih se lahko tudi pri cepivih v zelo redkih primerih pojavijo resni neželeni učinki, vendar koristi cepljenja močno odtehtajo tveganja zaradi resnih posledic bolezni."

Kot je pojasnil minister, velja ta ukrep tudi za nazaj za čas covida-19. Odškodninska vloga se lahko zaradi hujših zapletov vloži tudi za nazaj, govorimo o nekaj letih, je izpostavil.  

Kot je pojasnil Poklukar, imajo podobne ureditve tudi nekatere druge evropske države, zato nova določitev tega predloga ne prinaša nič vsebinsko novega v Evropi. Takšen način imajo denimo Danska, Francija, Italija in Finska, je naštel. 

Kot škoda pa ne šteje škoda zaradi strokovne nepravilnosti ali škoda, ki je posledica neustrezne kakovosti cepiva: "Te odgovornosti ne more sprejeti nihče namesto omenjenih." To pravilo velja tudi za zdravila za zdravljene covida-19. O resnem trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij pa bo v skladu z odredbo presojala posebna komisija. Višina denarne odškodnine, vloga in postopek so opisani v zakonu o nalezljivih boleznih, je povedal. 

Glede na zakon o nalezljivih boleznih bi odškodnino v višini 60.000 evrov prejeli tisti, ki bi po cepljenju utrpeli resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij. Odškodnino v višini 10.000 evrov bi prejeli starši otroka oz. zakonski ali zunajzakonski partner osebe, ki je umrla po cepljenju. Mladoletni otroci osebe, ki je umrla po cepljenju, pa bi prejeli 20.000 evrov odškodnine.

Dodatni ukrepi za preprečevanje epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic

V predlogu zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic, ki ga je vlada potrdila danes, za lažje prerazporejanje kadra vlada predlaga, da lahko ministrstvo za zdravje vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe. Ukrep bi podaljšali do 30. junija 2022.

Prav tako predlagajo podaljšanje financiranja telemedicinske obravnave, ukrep koriščenja odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti do 28. februarja 2022 z možnostjo podaljšanja še za tri mesece. To potrdilo izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Namen tega ukrepa je razbremeniti družinske zdravnike, je pojasnil Poklukar.

Vlada bi prav tako podaljšala obdobje izrabe dopusta za leto 2020 do 1. aprila 2022 in letnega dopusta 2021 do 30. decembra 2022.

Zaradi jasnosti vlada predlaga natančnejšo ureditev pogoja prebolevnosti, cepljenja, testiranja (PCT) ter nošenja mask in drugih higiensko-varnostnih ukrepov za obvladovanje virusa. Tako predlog zakona po Poklukarjevih besedah omogoča, da lahko vlada v času, "ko obstaja resna in utemeljena nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni covid-19, ki je ni mogoče učinkovito zajeziti z ostalimi ukrepi iz zakona, ki ureja nalezljive bolezni, to ureja z odlokom". Kot je dodal, se na podlagi strokovne ocene lahko odredijo ukrepi za pogojevanje zbiranja, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, promet blaga ali izvajanje storitev. Ti pogoji so upoštevanje higienskih ukrepov, posredovanje osebnih podatkov in predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti, je naštel.