»Potisnili so nas v položaj, iz katerega bomo težko našli izhod,« zadnje vladne ukrepe, ki za učence in dijake od prihodnjega tedna dalje predpisujejo obvezno trikrat tedensko samotestiranje v šoli ali pouk na daljavo, komentira ravnateljica OŠ Jurija Dalmatina Krško Valentina Gerjevič. Dodaja, da so se ravnatelji znašli v situaciji, ko se zavedajo, da je zaradi širše epidemiološke slike ukrepe treba spoštovati, po drugi strani pa je vlada povsem gluha za njihove predloge in strokovne pomisleke. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec že dalj časa sploh ni na voljo za dialog s šolniki in starši, opozarjajo v šolskem sindikatu Sviz, v zvezi ravnateljev pa, da novi odlok odpira vprašanja pedagoške ustreznosti in zakonitosti.
Problem samotestiranja v nižjih razredih
Začne pa se pri starših. Ti bodo morali podati soglasje za samotestiranje otrok. Stroka sicer opozarja, da bi moralo samotestiranje učencev od 1. do 5. razreda še naprej potekati doma. »Težave bodo predvsem z izvedbo samotestiranja pri mlajših učencih, pri starejših učencih težav ne vidimo, saj so to že do zdaj počeli redno; tudi starši so nas lepo obveščali o rezultatih,« je pojasnila Gerjevičeva. Potrebno bi bilo uvajalno obdobje, pravi. Začetek obveznega samotestiranja je sicer vlada premaknila s ponedeljka na sredo prihodnji teden, niso pa na šolah do danes popoldne prejeli okrožnice s pojasnili. Pozno obveščanje je v tej epidemiji stalnica, opozarjajo naš sogovorniki. Ravnateljica šole v Krškem opozarja tudi na nedorečenost vloge učiteljev, ki naj bi samotestiranje nadzirali; ni namreč jasno, v kolikšni meri smejo pomagati.
Ravnateljica OŠ Jurija Dalmatina Krško Valentina Gerjevič se sprašuje tudi, kaj se zgodi, če otrok v šolo pride brez testa. »Absolutno ne bomo odslovili otrok. Obvestiti bo treba starše, verjetno bomo imeli v šoli tudi kakšno rezervo testov, če nam bodo tudi to dali. Za zdaj nam tega niso povedali.«
Kot najbolj ključno pa ravnatelji osnovnih šol, s katerimi smo se pogovarjali, izpostavljajo hibridni pouk, to je kombinacijo pouka v živo in na daljavo. To je v pedagoškem smislu najslabša možnost, dajo jasno vedeti. »Cilj učiteljev, ravnateljev in staršev je, da se pouk izvaja v prostorih šole. Hibridnega pouka v šolah ne podpiramo. Pouk na daljavo je resda mogoč, ni pa enakovreden pouku v šoli, in zavedati se je treba, da ga bodo šole izvajale različno glede na svoje zmožnosti,« so ravnatelji in ravnateljice zapisali v današnjem odprtem pismu. Pri tem je znova najbolj problematična prav prva triada in sama tehnična izvedba pouka. Do razlik bo prihajalo že znotraj posameznih šol, med šolami bodo te še večje.
Kaj pa enakost pogojev šolanja?
Ločevanje otrok iz istega razreda pri načinu izobraževanja je nesprejemljivo tudi za sindikat Sviz, saj otroke postavlja v neenak položaj. Še posebno to velja za osnovnošolsko izobraževanje ob trenutnih tehničnih in kadrovskih omejitvah šol, ki so vladi in ministrstvu znane. »Kombinirani pouk je najslabši, saj učinkuje slabo tako na tiste v šoli kot tiste doma; ta kombinacija je najzahtevnejša. Govorim o pedagoškem vidiku; ne polemiziram, ali so ti ukrepi nujno potrebni. Je pa nekaj resnih vprašanj, ko govorimo o zakonitosti odloka, saj temelji na členu interventne zakonodaje, ki ureja odrejanje vzgoje in izobraževanja v osnovnih šolah na daljavo, za katerega je ustavno sodišče septembra ugotovilo, da je v neskladju z ustavo,« opozarja glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj.
»Ustavno sodišče je presodilo, da je interventna zakonodaja šolski ministrici podelila prevelika pooblastila. Problem je sedaj torej še večji, saj sedanji odlok govori o tem, da se lahko zaradi nenošenja maske ali odklonitve samotestiranja izobraževanje na domu odredi celo posameznemu učencu. Vprašanje neustavnosti je v tem primeru še zaostreno,« še komentira Štrukelj. »Skoraj prepričani smo, da bo prišlo do izpodbijanja na ustavnem sodišču,« ocenjujejo v sindikatu, kjer opozarjajo tudi na problem sočasnega izvajanja pouka v živo in na daljavo z vidika delovne obremenitve učiteljev. »Če bo takšno kombinirano delo povzročalo dodatne obremenitve, bi bilo to treba ustrezno ovrednotiti,« je jasen Štrukelj.
Fizični napadi na učitelje in protesti staršev
V Svizu sicer podpirajo samotestiranje tako učiteljev kot učencev, a se bojijo, da zaradi nedorečenosti ukrepov slednji ne bodo prispevali k želenim ciljem. Ministrico so pozvali, naj pojasni tudi, kako bo učitelje zaščitila pred morebitnimi napadi, šikaniranjem ali tožbami staršev. Šole se morajo namreč kljub slabi komunikaciji z ministrstvom in vlado in ob pomanjkanju navodil na izvajanje ukrepov pripraviti. Učitelji se bodo tako znova znašli v nemilosti staršev, ki ponekod za ponedeljek napovedujejo proteste pred šolami. Naši sogovorniki pravijo, da je ponekod že morala posredovati celo policija.
»Delež staršev, ki napadajo učitelje, je ponekod majhen, drugje velik. Nekateri starši zdaj celo grozijo s protesti pred šolo. To ni primerno, to se ne sme dogajati pred šolo, saj to vse tiste otroke, ki so v njej, postavlja v stisko. Otroci so največje žrtve tega,« k razumu poziva Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev v Logatcu. Opozarja, da so ji kolegi pripovedovali celo o primerih fizičnih napadov staršev in je morala posredovati policija.
»Vse, kar dobimo od vlade in ministrstva, je tako nedorečeno, da potem pada po naših glavah. Na to opozarjamo, a se nič ne spremeni, saj nas nihče ne posluša. Nekateri starši se potem spravljajo na učitelje, kot da smo si to mi sami izmislili,« je kritična do politike. Na to opozarjajo tudi v združenju slovenskih ravnateljev in ravnateljic. »Že od začetka epidemije ugotavljamo, da ravnatelji nismo vključeni v načrtovanje ukrepov, ki posegajo v delo vzgojno-izobraževalnih zavodov. Zato ponovno pozivamo vlado in MIZŠ, da nas nemudoma vključita v vsa nadaljnja odločanja.« Ministrica Simona Kustec se sicer te dni mudi v Parizu na Unescovi konferenci o prihodnosti izobraževanja.
