DL: Duševno zdravje - Strokovnjaki na različnih bregovih

24.12.2023 | 13:20

Ekipa ZD Sevnica

Mojca Zvezdana Dernovšek

Jerneja Košič

Jacinta Dobršek

Vladimira Tomšič

Predlog zakona o psihoterapiji razdvaja stroko – Sevnica bi lahko dobila pilotni projekt – Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: Ni prav, da se moje znanje psihiatrije zaradi preobilice pacientov reducira na pisanje receptov

»Živimo v turbulentnem obdobju. Toliko vojn, kot se jih dogaja na današnji dan po vsem svetu, še ni bilo, tudi ne toliko duševnih stisk, ki jih zaznavamo med prebivalstvom Evrope in Slovenije,« je na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarila direktorica Zdravstvenega doma Sevnica Vladimira Tomšič. Zato je po njenem prepričanju prav, da se je zdravstvo predramilo na področju duševnega zdravja. Izrazila je upanje o skupnem reševanju duševnih stisk, tudi v znamenju treh P-jev: prepoznam, pristopim, pomagam. »Tako kot želimo nuditi prvo pomoč v urgentnih stanjih, jo želimo nuditi tudi, kadar gre za duševno motnjo,« je dejala.

V sevniškem zdravstvenem domu delujeta dva posavska centra za duševno zdravje – Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM), ki ga vodi klinična psihologinja Jerneja Košič, in Center za duševno zdravje odraslih (CDZO). V drugem zaznavajo porast anksioznih stanj, odvisnosti od alkohola, zahtevnih stanj demence in zapletov pri hudih duševnih motnjah. Strokovna vodja tega centra je ugledna psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je že več let zaposlena tudi v ZD Sevnica, sicer pa je tudi vodja delovne skupine za pripravo predloga zakona o psihoterapiji na Ministrstvu za zdravje.

»Strokovnjaki smo na različnih bregovih in jaz sem, žal, med tistimi, ki podpirajo vključevanje psihoterapevtov. Zaradi tega, ker nas preprosto ni dovolj, tudi če bomo vsi strokovnjaki na kupu. Računam, da bomo imeli v zdravstvenem domu podporo, da pilotni projekt uvajanja psihoterapevtov v centre za duševno zdravje izpeljemo. Namreč, kohezijska sredstva morajo biti porabljena v malo večji meri v vzhodni regiji kot zahodni regiji, zato bi Sevnica lahko dobila ta projekt. Ljudje pač iščejo pomoč, kjer želijo. In narobe je, če jim država ne ponudi neke storitve. Ni prav, da se moje znanje psihiatrije zaradi preobilice pacientov reducira na pisanje receptov. Moji pacienti obiskujejo tudi psihoterapevte, ki jih sami plačajo. Med temi so tudi takšni, ki so študirali na Oxfordu in Cambridgeu, so pa tudi drugačni,« je polemike, ki te dni v strokovni javnosti potekajo o omenjenem pilotnem projektu in predlogu zakona o psihoterapiji, komentirala Dernovškova. Kot je še povedala, v ambulanti za odrasle ocenjujejo, da v resnici dve tretjini ljudi, ki iščejo pomoč psihiatra, tega sploh ne potrebuje, ampak potrebuje psihologa. »Francija in Belgija na veliko zaposlujeta na primarno raven psihologe, ker jih imajo. Nam jih je že zmanjkalo, ker smo jih vse polovili v te naše centre, vpisa pa ni dovolj,« je poudarila.

Tudi vodja CDZOM Jerneja Košič meni, da bi bilo treba to področje na neki način nujno tudi sistemsko urediti, da »bodo stvari jasno dorečene, da bodo ljudje vedeli, na koga se lahko obrnejo, in da so to usposobljeni ljudje.« Poudarja, da so zato v tem poklicu, ker hočejo ljudem pomagati in želijo biti čim prej dostopni. »Lahko rečem, da je najtežji del mojega dela klinične psihologinje prav to, da imam blazno gnečo v ambulanti, da ne morem vseh pacientov vzeti tako hitro, kot bi rada,« pravi Košičeva.

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

Pavel Perc