Ljudje ob Kolpi: Vinko Beličič

1.10.2021 | 11:15

dr. Vinko (Vincenc) Beličič, pesnik, pisatelj
Rojen 19. avgusta 1913 v Črnomlju, umrl 27. septembra 1999 na Občinah, Italija

Gmajna

Gmajna, ti last nikogar,

stekališče zgubljenih steza,

nezapuščena od sap in ptic

…nezapuščena od mojega srca.

Gmajna, ti last nikogar:

le kdor je odrinjen ko ti,

naslanja se rad na minulost ograd

in gleda mračenje od vseh strani.

Pesniška zbirka: Gmajna, Vinko Beličič, Trst 1967

Uveljavljen zamejski literat se je rodil v Črnomlju, a po prezgodnji očetovi (Andrej) smrti (padel v 1. svetovni vojni) preživel otroštvo z mamo (Katarina roj. Petric) v bližnjih Rodinah, na zelo skromni domačiji, v velikem pomanjkanju. Nižje razrede osnovne šole je obiskoval na Talčjem Vrhu, višje pa v Črnomlju. Ker je bil dober učenec, se mati odloči prodati njuno edino imetje – kravo in mu omogoči nadaljevanje šolanja na gimnaziji v Novem mestu.

Čeprav si mati srčno želi, da bi postal duhovnik, sam tega klica, čeprav globoko veren, ni začutil in se vpiše na Filozofsko fakulteto, kjer konča študij slavistike leta 1940. Med študijem je bil na izpopolnjevanju italijanščine na univerzi v Milanu. Kot dijak in študent je objavljal prispevke v listih: Mentor, Žar, Mladika, Dom in svet, Slovenec, Straža v viharju (del I. letnika je tudi uredil), Obisk, Slovenčev koledar, Slovenski dom, Zbornik, Zimska pomoč in še kje. Aktiven je v katoliškem društvu Straža.

V letih 1940-41 služi vojni rok v Beogradu, po kapitulaciji se poroči, pride domov in živi na domačiji. S svojim znanjem italijanskega jezika je v veliko pomoč domačinom pri komunikaciji z okupatorjem. Zaradi številnih partizanskih likvidacij v okolici se s soprogo odločita preseliti v Ljubljano, kjer uči najprej na uršulinski gimnaziji, potem pa na II. gimnaziji. Ob tem ureja tudi glasilo Vzajemne zavarovalnice. V tem času izda dve deli: povest Molitev na gori (1943) in pesniško zbirko Češminov vrt (1944). Ob koncu vojne se odloči umakniti na avstrijsko Koroško, od tam pa ga premestijo v taborišče Montigo v Italiji. Že jeseni 1945 prične poučevati na slovenski gimnaziji v Trstu (Licej Franceta Prešerna), žena Elica pa se mu v Trstu lahko pridruži šele 1947 leta. Pri vzpostavljanju med fašizmom ukinjenega slovenskega šolstva je pomemben njegov prispevek pri pisanju učbenikov, saj šola brez njih ne bi mogla obstajati. V Italiji tudi nostrificira slovensko diplomo, pozneje pa v Milanu pripravi doktorsko disertacijo. V tem času piše prozo in liriko ter pripravlja oddaje za radio Trst.

Buttolo Franca o njegovem delu zapiše: »Lirske pesmi z belokranjskimi motivi so domotožne in erotične, kraški motivi pa razkrivajo bivanjsko tesnobo. Prva pripovedna dela so ljubezenska in religiozna, v poznejših pa junaki kljub predanosti katolištvu prihajajo do spoznanja o odsotnosti varnega zatočišča.«

Ker je bil ploden literat, a v nemilosti pri jugoslovanskih oblasteh, je veliko objavljal pod psevdonimi: Hmelnicki, Bogdan, BPFV, Vinko, Olaf Severni, Volkun Belopoljski, Judnič Andrej, Albin Žunič … Njegove knjige so bile v Jugoslaviji prepovedane. Član Društva slovenskih pisateljev je sicer postal že 1989 leta, a njegova dela so bila prepovedana vse do osamosvojitve Slovenije 1991 leta.

Beličičeva dela:

Poezija

Češminov grm, Ljubljana, 1944.

Pot iz doline, Trst, 1954.

Gmajna, Trst, 1967.

Bližine in daljave, Trst, 1973, 1993 (izbrano delo).

Pesem je spomin, Trst, 1988 (izbrano delo).

Izbrane pesmi, Trst, 1991 (izbrano delo).

Povesti

Molitev na gori, Ljubljana, 1943 (samozaložba).

Nekje je luč, Trst, 1975.

Leto borove grizlice, Celovec, 1981.

Človek na pragu, Celovec, 1985.

Leto odmrznitve, Gorica, 1992 (na koncu je dodal sestavek o svojem rodu).

Črtice

Kačurjev rod, Gorica, 1952.

Dokler je dan, Buenos Aires, 1958.

Nova pesem, Buenos Aires, 1961.

Med mejniki, Gorica, 1971.

Žolto-rdeči voziček, Trst, 2001.

Eseji

Prelistavanje poldavnine, Gorica, 1980.

Vinka Beličiča pogled nazaj, Trst, 1983 (pogovore zapisal in uredil Marij Maver; Beličič sestavil bibliografijo svojih del).

Cerkničan treh domovin, Trst, 1987 (o Mirku Javorniku).

Prelistavanje polstoletja, Trst, 2000 (dokumentirana avtobiografija).

Proza

Na vetrovni postojanki, Celje, 1997 (izbrano delo).

Učbeniki

Zgodovina slovenskega slovstva, Gorica, 1946 (soavtor).

Slovenska čitanka, II, Trst, 1947.

Slovenska lirska pesem, Trst, 1950 (Beličič urednik, avtor uvoda in spremne besede).

Obča zgodovina, I, Trst, 1976.

Prevodi

Giovanni Papini: Priče trpljenja Gospodovega, Ljubljana, 1940, 1998.

Paul Claudel: Zamena, 1952 (iz francoščine).

François Mauriac: Asmodej, 1952 (iz francoščine).

Hugo von Hofmannstahl: Salzburški veliki oder sveta, 1953 (iz nemščine).

Alessandro Manzoni: Adelchi, 1964 (za slovenski Radio Trst).

Uredništvo

Straža v viharju, 1934, št. 19/20.

Stvarnost in svoboda : zbornik : I.–II., Trst, 1952–1953 (sourednik)

Boris Grabrijan