Dodatki za ranljive brez podpore predstavnikov sindikatov in upokojencev
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je, kot smo že poročali, vladi predlagal, naj 1. aprila izvede 3,5-odstotno izredno uskladitev pokojnin, za upokojene pred letom 2011 pa 4,5-odstotno. To je sklep, ki je na ponedeljkovi seji sveta dobil potrebno večino. Kljub prvotno drugačni ugotovitvi pa je brez nje – kot se je pokazalo šele kasneje po proceduralnem zapletu in proučitvi poslovnika – ostal drugi sklep, naj za najbolj ranljive upokojence in invalide pripravi ciljane ukrepe. Niso ga podprli predstavniki upokojencev in sindikatov.
Slab položaj upokojencev, ki ga današnja redna letna 5,2-odstotna uskladitev ne naslavlja v dovolj veliki meri in kako to popraviti, sta bili med glavnimi temami ponedeljkove seje sveta Zpiza. Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) sta zavzela stališče, da bi bil primeren odziv vlade, da bi 1. aprila izvedla še izredno uskladitev, in sicer 3,5 odstotka za vse, še dodaten odstotek pa naj dobijo upokojeni pred letom 2011 zaradi zaostanka pri usklajevanju leta 2021. Večina navzočih članov se je s tem strinjala.
Poleg 320 še 274 milijonov evrov
Zadržke do dodatne valorizacije so izrazili predstavniki vlade in delodajalcev, med drugim zato, ker bi bilo, poleg 320 milijonov evrov, kolikor je na letni ravni skupaj vreden današnji redni dvig, treba zagotoviti še 274 milijonov evrov. Utemeljevali so tudi, da bi od izredne uskladitve imeli najmanj prav prejemniki najnižjih pokojnin, ki jih je dvig cen življenjskih potrebščin – hrana se je podražila za skoraj 20 odstotkov – najbolj prizadel. Za nekoga s 1500 evri pokojnine je 3,5 odstotka dobrih 52 evrov več na mesec, za prejemnika 500 evrov pokojnine pa le 17,5 evra. Med argumenti v prid tovrstnim ukrepom, denimo draginjskemu dodatku, je bilo slišati še, da takšno enkratno nakazilo ne bi nikogar prikrajšalo pri letnem dodatku.
Predlagali so dodaten sklep, naj vlada v okviru javnofinančnih zmožnosti prouči možnost spretja ciljanih ukrepov za blaženje posledic draginje med najranljivejšimi skupinami upokojencev in delovnih invalidov. Za je bilo deset glasov, nihče ni bil proti, vzdržalo se je 12 članov sveta. Predsednik sveta zavoda Danijel Kovač je razglasil, da je sklep sprejet, kar so povzeli tudi mediji.
Kasneje, po preverbi v poslovniku, pa se je izkazalo, da vendarle ni tako in da je bila interpretacija napačna – skladno s statutom Zpiza je odločitev sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih članov. Kar pa se v tem primeru ni zgodilo.
V rokah vlade
Ne glede na to, kakšne sklepe sprejeme svet Zpiza, je povsem v rokah izvršilne veje oblasti, ali se bo odločila za izredno uskladitev in v kakšni višini, pa tudi, ali bo s kakimi drugimi ukrepi pomagala tistim, ki imajo najmanj. Vseeno pa se zdi nenavadno, da so bili med tistimi, ki priporočila vladi, naj pripravi ciljane ukrepe za najbolj ranljive, niso podprli, predstavniki upokojencev in sindikatov.
»Tudi mi opozarjamo na tiste z najnižjimi pokojninami. Tabele kažejo, da je več kot 110.000 prejemnikov pokojnin, ki so nižje od 500 evrov. Med njimi so verjetno tisti, ki imajo manj delovne dobe, kmečki zavarovanci in tako naprej. Mi smo že leta 2021 predlagali, da se prouči in na neki način preuredi varstveni dodatek. Z njim bi rešili položaj vseh teh prejemnikov nizkih pokojnin,« je že na seji sveta dejala Francka Ćetković, predsednica SUS.
»Naše stališče, predlog in zahteva je bila izredna uskladitev pokojnin, ki ima tudi dolgoročne učinke, ne pa zgolj enkratne v obliki nekih dodatkov k pokojnini, zato takšnega alternativnega predloga nisva mogli podpreti, niti za podporo predlaganemu sklepu nisva imeli mandata, saj o njem nisva imeli stališča ZDUS, glede na to, da je bil podan neposredno na seji,« je pojasnila Silva Koželj, ena od dveh predstavnic ZDUS v svetu, in poudarila, da nista glasovali proti, ampak sta se glasovanja vzdržali, tako kot predstavniki sindikatov, SUS in Zveze invalidov Slovenije. »S tem, ko sva se vzdržali, nisva nasprotovali predlogu o pomoči najranljivejšim skupinam in morebitne tovrstne ukrepe vlade podpirava, vendar ne prek pokojninskega sistema,« je še poudarila.
»Nismo glasovali za, ker smo razumeli, da je ta sklep predlagan za primer, da sklep o izredni uskladitvi ne bi bil izglasovan,« je utemeljil Aljoša Čeč, predstavnik sindikatov.
Kot je slišati na strani sindikatov, zagovarjajo držo, da mora biti uskladitev pokojnin primarni ukrep, ki zagotavlja vrednost pokojnine. Pa tudi, da je strogo formalno gledano, pristojnost sveta Zpiza, da se ukvarja z vprašanji uskladitev pokojnin.
