Kot odgovor na obisk predsednice spodnjega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na 24-milijonskem Tajvanu je Kitajska začela štiridnevne vojaške vaje v okolici otoka, za katerega v Pekingu trdijo, da jim pripada. Vaje z ladjami in letali, ki so se začele po odhodu Pelosijeve, potekajo tudi na neuradni meji med Kitajsko in Tajvanom in predstavljajo resno grožnjo za otok.
Na tajvanskem obrambnem ministrstvu trdijo, da Kitajska izvaja zračno in pomorsko blokado otoka, saj so v Pekingu odsvetovali plovbo in polete na večjem delu morij okoli Tajvana ter deloma celo v tajvanskih ozemeljskih vodah in v bližini glavnih tajvanskih pristanišč. Ladje in letala sicer še lahko pridejo na Tajvan, a morajo pogosto spremeniti smer plovbe oziroma poleta, več kot 50 mednarodnih potniških letov je bilo odpovedanih. Na kitajskih vojaških vajah namreč uporabljajo pravo strelivo. Izstrelili so tudi enajst balističnih izstrelkov, ki so, podobno kot to ob poskusih velja za severnokorejske, padli v morje, pet celo v izključni gospodarski coni Japonske, kjer je bila na obisku Pelosijeva. Kot so sporočili iz poveljstva kitajske vojske, se njihovi vojaki urijo zlasti v »natančnem ciljanju tarč«, pri čemer naj bi »dosegli načrtovane rezultate«, niso pa pojasnili, kaj to pomeni. Preizkusili naj bi tudi, kako bi potekala osvojitev Tajvana.
Preveč groženj za korak nazaj
Tajvansko obrambno ministrstvo se je odzvalo s sporočilom, da »se želimo še naprej držati načela, da se je treba pripravljati na vojno, ne pa jo spodbujati, in ravnali bomo tako, da ne bo prišlo do še hujše zaostritve konflikta. Tajvanska vojska bo še naprej delovala v pripravljenosti.«
Analitiki menijo, da je Kitajska pred prihodom Pelosijeve z grožnjami preveč svarila pred takšno simbolično podporo Tajvanu, zdaj pa morajo v Pekingu pokazati, da so mislili resno. Torej morajo zaradi ostre retorike, da bi ohranili verodostojnost, demonstrirati silo in odločnost, da »ozemeljske celovitosti« Kitajske nihče ne sme postavljati pod vprašaj.
Slab trenutek za obisk
Vsekakor Pelosijevi ne bi bilo treba prilivati olja na ogenj tega kriznega žarišča, za katerega nekateri komentatorji celo trdijo, da bi se prav tod lahko začela tretja svetovna vojna med staro supersilo ZDA in novo supersilo Kitajsko. Predvsem je Pelosijeva slabo izbrala trenutek za obisk, saj hoče Xi Jinping, ki je osvojitev Tajvana že večkrat označil za svoj glavni cilj, na 20. kongresu komunistične stranke konec tega leta dobiti nov predsedniški mandat.
Xi je toliko bolj ranljiv, ker ima Kitajska gospodarske težave, potem ko je preveč vztrajal pri ničelni toleranci do covida. Prav gospodarska uspešnost pa daje legitimnost oblasti komunistov, ki je sicer v rokah Xija vse bolj diktatorska. Skratka, z razkazovanjem vojaške moči in spodbujanjem nacionalizma želi Xi odvrniti pozornost od letošnje šibke gospodarske rasti in svojih ambicij po absolutni oblasti.
Bela hiša je navzven obisk Pelosijeve podprla, v resnici pa je bila proti. Ni namreč v interesu ZDA, da se zaostrujejo odnosi s Kitajsko v času, ko bi jo bilo treba odvrniti od zavezništva z Rusijo. Ameriški generali se bojijo, da bi Kitajska začela pošiljati moderno oborožitev Rusiji, ki jo ta potrebuje v vojni v Ukrajini. Doslej Peking Moskve ni podpiral z orožjem. Če pa bi prišlo do tega, se bo že tako krvava vojna v Ukrajini še zaostrila.
