Poročilo o vladavini prava v EU tokrat tudi s priporočili državam članicam

Bruselj bo v sredo objavil svoje tretje letno poročilo o vladavini prava v Evropski uniji, ki se bo tako kot prvi dve osredotočalo na štiri stebre. To so pravosodni sistem, nacionalni okvir za boj proti korupciji, svoboda in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij. Novost letošnjega poročila pa so priporočila državam članicam za izboljšanje stanja na področju vladavine prava.

Glede na osnutek poročila naj bi komisija ugotavljala, da se razmere na področju svobode medijev in pluralizma v Sloveniji v primerjavi z lanskim poročilom niso izboljšale. Poudarila naj bi, da sicer obstajajo določene varovalke za zagotavljanje neodvisnosti javnih medijev, a glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva obstajajo določeni izzivi.

Področje javnih medijev

To naj bi med drugim po navedbah Bruslja, ki se sklicuje na poročilo Centra za medijski pluralizem in svobodo medijev za leto 2022, veljalo za postopke imenovanja "uprave" RTV Slovenija, saj večino imenujejo parlament, politične stranke in vlada. Slovenska vlada je v odgovoru na osnutek poročila o vladavini prava opozorila, da ne gre za upravo RTVS, ampak programski svet.

Po neuradnih informacijah se bo tako eno od priporočil komisije Sloveniji nanašalo tudi na krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške politike javnih medijev.

V parlamentarni obravnavi je sicer trenutno predlog novele zakona o RTVS, s katerim želi vlada depolitizirati zavod. Vodenje, upravljanje in nadzor zavoda bi namesto zdajšnjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTVS. Državni zbor bi imenoval samo dva člana od 17, medtem ko jih v 29-članski programski svet zdaj imenuje 21.

Na področju svobode medijev Evropska komisija izpostavlja še, da je bilo od objave lanskega poročila ponovno vzpostavljeno financiranje Slovenske tiskovne agencije. To agenciji zagotavlja večjo stabilnost, a bi lahko nekatera določila v dogovoru za financiranje posredno vplivala na njeno uredniško avtonomijo.

Na področju pravosodnega sistema določene izboljšave

Komisija naj bi medtem na področju pravosodnega sistema ugotavljala določene izboljšave, tudi z vidika nerešenih vprašanj iz poročila za leto 2021. V tem času sta bila med drugim imenovana delegirana tožilca za evropsko javno tožilstvo (EPPO).

Po drugi strani pa komisija v osnutku poročila za Slovenijo izraža zaskrbljenost zaradi pristojnosti notranjega ministra, da z navodili usmerja Policijo v preiskavah posameznih primerov, kar bi lahko vplivalo na neodvisno delo državnih tožilcev in EPPO.

Vlada je v odgovoru pojasnila, da predlog zakona o odpravi škodljivih ukrepov pretekle oblasti predvideva tudi spremembo zakona o organizaciji in delu Policije, katere namen je jasno razmejiti usmerjanje Policije med državnim tožilcem in ministrom za notranje zadeve. Predlog zakona bo še ta teden obravnaval odbor Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Poročilo o vladavini prava obravnava še boj proti korupciji, pri čemer komisija glede na osnutek izpostavlja, da so se povečala sredstva za Komisijo za preprečevanje korupcije. Obenem med institucijami za boj proti korupciji obstaja zaskrbljenost zaradi izzivov glede neodvisnosti njihovega dela.

Glede sistema zavor in ravnovesij pa naj bi komisija Slovenijo med drugim opozorila na pomanjkljivosti zakona o javnih financah pri zagotavljanju finančne neodvisnosti določenih neodvisnih organov.

Države članice bodo jeseni na podlagi poročila opravile razpravo o vladavini prava v EU. Na novembrskem zasedanju bodo ministri za evropske zadeve govorili o vladavini prava v Sloveniji, Romuniji, na Portugalskem, Poljskem in Slovaškem.