Dvanajst ur, a brez večjega preboja so v soboto na Ohridu potekali pogovori med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem o konkretnem uresničevanju načrta EU glede normalizacije odnosov. Posredovala sta visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell ter posebni odposlanec EU za zahodni Balkan Miroslav Lajčak (prihajata iz Španije in Slovaške, ki tako kot še tri članice EU nista priznali Kosova). Kot opazovalci so bili prisotni severnomakedonski premier Dimitar Kovačevski, ki je gostil srečanje, albanski premier Edi Rama, ki ima boljše odnose z Vučićem kot s Kurtijem, in ameriški posebni odposlanec za zahodni Balkan Gabriel Escobar, ki pritiska na Kurtija, naj ustanovi skupnost srbskih občin (SSO).
Po maratonskih pogovorih je Borrell na novinarski konferenci dejal: »Cilj današnjih pogovorov je doseči dogovor med Srbijo in Kosovom o implementaciji sporazuma, ki sta ga obe strani odobrili 27. februarja v Bruslju. O tem smo se pogovarjali dvanajst ur in vesel sem, da smo se dogovorili.« Dodal je: »Kosovo se je strinjalo, da takoj začne pogajanja pod okriljem EU o ustrezni ravni samouprave za skupnost srbskih občin.« To je pravzaprav nekakšen predpogoj srbske strani za vse drugo, ker naj bi šlo za uresničitev že deset let starega sporazuma. Vsekakor mora Vučić srbski javnosti najprej pokazati, da je nekaj naredil za avtonomijo kosovskih Srbov, šele potem bi lahko posredno priznal kosovsko neodvisnost s priznanjem kosovskih potnih listov, avtomobilskih registrskih oznak in carine.
Aneks sprejeli v spremenjeni obliki
Vendar je Borrell v soboto zvečer dal vedeti, da pogajanja v resnici niso bila zelo uspešna. »Moram reči, da smo na začetku predlagali bolj ambiciozen aneks, žal pa strani nista mogli doseči dogovora o tako podrobnem sporazumu. Zato sta aneks sprejeli v malce spremenjeni obliki. Po eni strani je to posledica tega, da Kosovo ni dovolj fleksibilno. Po drugi strani pa je srbska stran že vnaprej napovedala, da ničesar ne bo podpisala.« Borrell ni razkril, glede česa Kosovo »ni dovolj fleksibilno«. Je pa zatem Kurti novinarjem dejal, da sicer je za dogovor s Srbijo in da so se pogajanja o SSO že začela, a da bodo še »dolgo trajala«.
Vučić pa noče podpisati ničesar skupaj s Kurtijem, saj Srbija ne prizna države Kosovo. Vendar se je pripravljen držati ustnih dogovorov. Na novinarski konferenci je dejal: »Nekakšen dogovor smo dosegli in sem zadovoljen.« Meni, da so sobotni 12-urni pogovori šele začetek. »Za nas je pomembno, da je SSO prednostna naloga. (…) Potrebno je potrpljenje, da pride do rezultatov. (…) Dostojno in konstruktivno smo se pogovarjali kljub številnim nestrinjanjem.« Glede ustanavljanja SSO je dejal, da bo v 30 dneh ustanovljen skupni odbor za spremljanje tega postopka, vodila ga bo EU. Donatorska konferenca naj bi bila v petih mesecih.
Vučić je na vprašanje albanskega novinarja še dejal: »Ko je Kurti zahteval, da mora biti SSO v skladu s kosovsko ustavo, ni dosegel, da bi to prišlo v dokument, saj bi potem jaz zahteval, da mora biti vse v skladu s srbsko ustavo (v nasprotju z njo pa je že sama neodvisnost Kosova).« Vučić je še razkril, da je Kurti od njega »ves dan« zaman zahteval, da podpiše aneks.
Oba sta pod pritiskom domače javnosti. Zdi pa se, da bi Kurti lažje popuščal glede SSO kot Vučić glede posrednega priznanja Kosova. Za kosovske Albance je namreč zelo pomembno, da njihova država postane članica Združenih narodov, kar naj bi bilo možno le, če bo Kurti omogočil nastanek SSO. Oba sta tudi pod neposrednim pritiskom EU, ki Srbiji in Kosovu obljublja investicijski in finančni paket pomoči, a po Al Jazeeri ga bosta dobila šele, ko bosta konkretno uresničila sporazum o normalizaciji odnosov.