Četrtek, 22. 9. 2022, 14.55
1 leto, 7 mesecev
Sindikat trgovcev: Če sprememb ne bo, je decembra možna tudi stavka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,49
7
Če dogovora ne bo, v sindikatu trgovcev začetek zaostrovanja sindikalnih aktivnosti načrtujejo za drugo polovico decembra, ko trgovine ustvarijo od 25 do 30 odstotkov vseh prihodkov.
Predstavniki sindikata delavcev trgovine so med zaposlenimi v trgovskih podjetjih v slabih treh tednih zbrali 6.470 podpisov pod peticijo, s katero zahtevajo višje plače in povračilo stroškov v zvezi z delom, ureditev delovnega časa ter boljše delovne pogoje. Če sprememb ne bo, bodo nadaljevali aktivnosti, napovedujejo tudi možnost stavke.
Po besedah generalnega sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladija Rožiča so zahteve iz peticije, pod katero se podpisi še vrstijo, "jasne kot beli dan".
"Ljudje morajo dobiti tisto, kar potrebujejo, da lahko preživijo," je poudaril na današnji novinarski konferenci sindikata v Ljubljani. V sindikatu so podjetjem sicer danes poslali tudi poziv za povečanje nadomestil za hrano in prevoz v skladu z avgusta sprejeto novo vladno uredbo, ki je neobdavčen znesek za povračilo stroškov malice dvignila s 6,12 na 7,96 evra.
Če dogovora ne bo, bo december vroč
Kot je dejal, so vodstva posameznih podjetij v panogi že spoznala, da se je treba lotiti sprememb plačnega sistema, saj so se omenjena nadomestila že povečala. Obenem razumejo, da brez dobro plačanih in zadovoljnih delavcev prihodkov ne bo, je dodal. Dogovore so med drugim dosegli s Petrolom, Sparom in Bing Bangom. "Velik del pa jih še vedno trmari in poskušajo na račun nizko plačanih delavcev ustvarjati dobičke," je bil kritičen Rožič, ki do konca leta pričakuje napredek v socialnem dialogu z delodajalci. "Če do dogovorov ne bo, bo očitno december vroč," je bil jasen. Kot je napovedal, v tem primeru začetek zaostrovanja sindikalnih aktivnosti načrtujejo za drugo polovico decembra, ko trgovine ustvarijo od 25 in 30 odstotkov vseh prihodkov.
V sindikatu so začeli tudi ustanavljati agencijo za prezaposlovanje delavcev v podjetja, kjer delavce plačujejo v skladu z njihovimi zahtevami. "Pomagali jim bomo poiskati bolje plačano delo drugje, jim spisali odpoved in novo prošnjo. Po naših podatkih je odprtih 500 bolje plačanih delovnih mest," je dejal.
Dela se več, plača pa manj
Da plače trgovcev ne omogočajo več dostojnega preživetja, kar je tudi eden od razlogov za kadrovsko podhranjenost, je poudaril predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije Aleš Gostiša in dodal, da so ponudbe delodajalcev tako "neaktualne, da ne zanimajo nobenega več". Kadrovski manki se rešujejo z dodatnimi obremenitvami in prerazporeditvami delovnega časa "v škodo zaposlenih". Gostiša upa, da se bodo delodajalci takoj lotili reševanja težav, da ne bomo stali pred zaprtimi trgovinami.
Andraž Mali iz nevladne organizacije Cedra, v kateri preučujejo delovne pogoje različnih zaposlenih, je opozoril, da so se delovne obremenitve v maloprodaji od leta 2015 povečale za več kot petino. "Dela se več, plača pa manj," je dejal. Delavci poročajo o izčrpanosti, delovnih obremenitvah in izgorelosti. "Po poročanju s terena jasno vidimo, da je delavcev premalo, da ne utegnejo iti na malice, gre za kršitve delovnega časa," je naštel in državo pozval k regulaciji cen osnovnih dobrin, s čimer bi preprečili upad standarda ljudi.
Več bolniških odsotnosti, mobing in šikaniranje
Po besedah predsednice sindikata zaposlenih v Mercatorju Tine Skubic so skupaj s sodelavci v zadnjih letih čutili posledice menjave lastnika in epidemije, ob tem pa ves čas opozarjali na pomanjkanje kadra v prodajnih enotah in logistiki, slabe plače, pozivali k dvigu dodatkov za prehrano in prevoz, a bili pri tem neuspešni. Njihovi zaposleni so utrujeni, zaradi pomanjkanja zaposlenih gredo ti težko na letne dopuste, izkušeni kadri odhajajo, vse več je bolniških odsotnosti, težava je tudi premeščanje v zelo oddaljene enote, v njihovem primeru v turistična središča na Obalo in Gorenjsko. "Nemalokrat se zaposleni znajdejo v stiski, saj morajo gorivo plačevati sami, povračilo pa dobijo šele pri naslednji plači," je opozorila in dodala, da je dodaten strošek za prevoz v enem primeru znašal več kot 150 evrov, kar je za zaposlenega z minimalno plačo ogromen znesek.
Na slabe delovne razmere opozarjajo tudi delavci v Tušu, kjer številni še vedno zaslužijo nižjo plačo od minimalne. "Večinoma delajo ženske, ki so v strahu, kako bodo živele s pokojnino, saj jim te ne bodo omogočale samostojnega preživetja," je poudarila predsednica sindikata Tuš Mirjana Janjić ter spomnila, da so pri njih peticijo za višje plače in boljše pogoje dela začeli že junija. Med drugim je izpostavila skladiščne delavce, ki "delajo vse konce tedna, nočne in ogromno nadur".
Za boljše delovne pogoje se zavzemajo tudi zaposleni v Lesnini in Mömaxu. Kot je dejala predsednica sindikata v Lesnini Marija Preželj, vodstvo za njihove zahteve nima nobenega posluha. Zaposleni zasedajo tri delovna mesta, nimajo časa za malico, izpostavljeni so mobingu, šikaniranju, kršijo se tudi predpisi varstva pri delu, v skladiščih delajo tudi brez elektrike. Aktivnosti omenjenih sindikatov podpirajo tudi v sindikatu zaposlenih v Ikei Slovenija. "Zaradi dviga življenjskih stroškov, ki ga plače ne dohajajo, zaposleni odhajajo, kar povečuje delovno obremenitev preostalih delavcev in vodi v povečano število bolniških odsotnosti ter nadaljnje odhode," je poudaril predsednik sindikata Tim Vakselj.
7