Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob mednarodnem dnevu knjig za otroke v Predsedniški palači priredil poseben sprejem, ki je bil posvečen 100-letnici rojstva pisateljice Ele Peroci in 65-letnici Muce Copatarice. Udeležili so se ga tudi ukrajinski otroci, ki bivajo v nastanitvenem centru v Logatcu. Foto: Bor Slana/STA
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob mednarodnem dnevu knjig za otroke v Predsedniški palači priredil poseben sprejem, ki je bil posvečen 100-letnici rojstva pisateljice Ele Peroci in 65-letnici Muce Copatarice. Udeležili so se ga tudi ukrajinski otroci, ki bivajo v nastanitvenem centru v Logatcu. Foto: Bor Slana/STA

Vsako leto ena od držav članic Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) pripravi poslanico in plakat. Letos je kanadska sekcija prispevala poslanico z naslovom Zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku.

Avtorica letošnjega plakata ob mednarodnem dnevu knjige je kanadska ilustratorka in prav tako potomka kanadskih staroselcev Julie Flett. Foto: IBBY
Avtorica letošnjega plakata ob mednarodnem dnevu knjige je kanadska ilustratorka in prav tako potomka kanadskih staroselcev Julie Flett. Foto: IBBY

"Branje je svoboda. Branje je dih. Branje ti odpre nov pogled na naš svet in te povabi v svetove, od koder sploh nočeš oditi," je v letošnji poslanici med drugim zapisal kanadski pisatelj Richard Van Campa, potomec kanadskih staroselcev. Dodal je, da so "zgodbe krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku, zato poišči knjige". Kot je še zapisal Van Campa, so "zgodbe tudi lek za boljši, svetlejši svet in hkrati zdravijo, tolažijo, navdihujejo in učijo". V slovenščino je poslanico prevedla Kaja Zakrajšek.

Avtorica letošnjega plakata ob mednarodnem dnevu knjige je kanadska ilustratorka in prav tako potomka kanadskih staroselcev Julie Flett.

Predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS Marko Kravos je v slovenski poslanici ob mednarodnem dnevu knjig za otroke pozval, da je treba "s panjem, ki je poln knjig, poskrbeti za zeleno upanje".

V poslanici je tudi spomnil, da "ko obuje vojna svoje škornje, zavladata nasilje in sovraštvo in naredita iz človeka nečloveško, neprištevno ubojno orodje", ter se vprašal, kaj so "v otroških letih brali, kaj so si prepevali generali".

Muca Copatarica za slovenske in ukrajinske otroke
Slovenski sekciji pri IBBY je dan pred mednarodnim dnevom knjig za otroke ob 30-letnici delovanja predsednik republike Borut Pahor vročil zahvalo za spodbujanje bralne kulture med mladimi ter širjenje sporočil miru, sožitja in povezovanja. "Knjige za otroke razumete kot medij, ki nas od zibelke naprej nagovarja k večnim sporočilom miru, prijateljstva, spoštovanja in zmage dobrega nad zlim. S temi sporočili mladi bralci odrastejo, v srcu in zavesti pa nosijo preproste, a dragocene pravljične modrosti," je povedal ob tem. Zahvalo je v imenu sekcije sprejela njena predsednica Tina Bilban.

Priredil je tudi poseben sprejem, ki je posvečen 100-letnici rojstva pisateljice Ele Peroci in 65-letnici Muce Copatarice. Sprejema so se udeležili otroci iz ljubljanskih vrtcev Franceta Prešerna, Miškolin in Trnovo ter otroci iz Ukrajine, ki so zatočišče pred vojno našli v Sloveniji in bivajo v nastanitvenem centru v Logatcu.

Predsednik Pahor se je ob letošnjem mednarodnem dnevu knjig za otroke posebej poklonil slovenski pravljičarki Eli Peroci.
Predsednik Pahor se je ob letošnjem mednarodnem dnevu knjig za otroke posebej poklonil slovenski pravljičarki Eli Peroci. "Ela Peroci je ustvarila dragocen pravljični opus, ki je požlahtnil slovensko književnost in zaznamoval generacije slovenskih otrok," je dejal in v imenu države izrazil hvaležnost Eli Peroci za vse dobre besede in ljubeznive spodbude, ki jih je v času življenja in ustvarjanja podarila otrokom. Foto: Bor Slana/STA

Fantje prisegajo na fantastiko, dekleta bolj na resničnost
Knjižničarka v eni od manjših ljubljanskih knjižnic je ob mednarodnem dnevu knjig za otroke povedala, da ni bistvenih razlik pri zanimanju za knjige in bralnih navad v primerjavi z leti nazaj. Mladi si izposojajo predvsem to, kar je obvezno za šolsko branje, sledijo stripi. Je tudi nekaj "res entuziastov", ki veliko berejo in upoštevajo znak kakovosti mladinskih knjig zlato hruško. Če si knjige izbirajo sami, pri fantih prevladuje fantastika, pri dekletih je bolj v osredju resničnost.

V knjižnici pripravljajo tudi ure pravljic, ki so dobro obiskane, najbolje v zimskem času. So pa na obisk knjižnice v zadnjih dveh letih vplivali tudi pandemija covida-19 in protikoronski ukrepi, a knjižnica zdaj že ponovno vzpostavlja stike z vrtci in šolami.

Serija o Harryju Potterju ima še vedno zasluge za to, da številne otroke popelje v svet branja. Foto: AP
Serija o Harryju Potterju ima še vedno zasluge za to, da številne otroke popelje v svet branja. Foto: AP

Harry Potter še vedno najpogostejša vstopnica v svet knjig
Velika motivacija, da se otroci navdušijo za branje, so po besedah knjižničarke še vedno knjige čarovniškega vajenca Harryja Potterja britanske avtorice J. K. Rowling. Prek njega se nekateri otroci navdušijo še za ostalo "odlično fantastiko za mladino, ki se jo splača brati". O samem mednarodnem dnevu knjig za otroke je knjižničarka menila, da je koristno, da se pri vseh današnjih medijih, ki so jim izpostavljeni otroci, čim več promovira tudi knjiga.

Glede na Cobissove podatke izposoje za mesec marec so si otroci v slovenskih knjižnicah najbolj izposojali Brino Brihto Sally Rippin v prevodu Darinke Koderman Patačko, sledijo Drejček in trije Marsovčki Vida Pečjaka ter Babi nima več telefona Andreja E. Skubica.

Mladina si je med monografijami najbolj izposojala Moje življenje Ivana Cankarja, sledita Gremo mi v tri krasne Nataše Konc Lorenzutti in Preživetje Igorja Karlovška.