Kobariška Mlekarna Planika je med mlekarnami četrta v Sloveniji po tržnem deležu, sicer pa zelo vpeta v širšo dolino Soče. Na dan pridela dobrih 30 tisoč litrov mleka, med njenimi najpomembnejšimi izdelki so konzumno mleko, sir Tolminc in maslo Planika. Postopno, a vztrajno naraščata tudi dodana vrednost podjetja in dodana vrednost na zaposlenega, druga je lani znašala 42.349 evrov.
Pogled nazaj
»Pred 28 leti skoraj nihče ni vedel za Mlekarno Planika. Zdaj si upam trditi, da je to prepoznavna blagovna znamka z izjemnim vplivom na okolje, v katerem posluje. Smo kar veliki zaposlovalci v dolini Soče, skrbimo pa tudi za povezanost kmetijstva in turizma. To, da je naše Posočje privlačno tudi za turiste, je širša vloga naše mlekarne,« pravi direktorica Anka Lipušček Miklavič.
K sožitju kmetijstva in turizma, kot si ga predstavljajo v mlekarni, gotovo pripomore ogledna ekološka posest Bogata. Na njej se, kot pravi Lipuščkova, številni obiskovalci lahko preizkusijo v kakšnem opravilu, kupijo dobrote v domači trgovini, si ogledajo živino na pašnikih in se prepričajo, da mleko ne zraste na trgovinski polici, saj se je treba zanj, vse od molže do končnega izdelka, zelo potruditi.
Čari majhnosti
Ob vprašanju, v čem se njihova mlekarna razlikuje od konkurence, direktorica Anka Lipušček Miklavič najprej poudari, da so vsi izdelki slovenskih mlekarn odlični. Za tem na primeru pridelave masla pojasni, da si kot manjša mlekarna drugače od večje, industrijske pridelave lahko privoščijo izdelavo po tradicionalnem postopku.
Veliko dela opravijo ročno in – kot poudari – s srcem. Sirar namreč pri tradicionalni metodi izdelave še vedno z rokami otipa sir, ali se je dovolj posušil … Na končni izdelek po njenem mnenju zelo vpliva tudi surovina, pri čemer prisega na odlično mleko, saj se njihove krave pasejo na prostem kar tri četrtine leta. Pa tudi sicer zanje lepo poskrbijo.
Z digitalnimi ovratnicami lahko spremljajo njihovo mlečnost in sledijo ciklom gonitev, kar ima gospodarski pomen, hkrati pa spremljajo počutje živine, pripravili so jim udobna ležišča v boksih in krtače za čohanje. Razlog? »Če je krava zdrava, da več mleka, in to dobrega. Sicer pa, veste, pri nas imajo že od nekdaj vse molzne krave, okoli sto jih je, ime po nas, 'dekletih' iz mlekarne. Ne vprašajte samo, katera je moja,« smehljaje doda direktorica, ki prizna, da se skorajšnje upokojitve veseli, saj jo čaka na domači kmetiji dovolj dela, tudi za vnuke bo imela več časa, pa seveda za planine in naravo.
Vsak cent šteje
Čisti poslovni prihodki Mlekarne Planike so v prvem letu epidemije tako rekoč ostali na ravni iz leta 2019, medtem ko so v drugem letu epidemije, torej leta 2021, zrasli na dobrih 11 milijonov evrov in pol. Vprašanje, katerim dejavnikom gre pripisati rast v zahtevnem koronskem obdobju, je tako logično nadaljevanje klepeta z Anko Lipušček Miklavič.
»Prilagodili smo se razmeram, videli smo, da so se nakupne navade spremenile, saj so se kupci redkeje odpravili v trgovino, takrat pa so izbirali predvsem izdelke z daljšim rokom trajanja. Takšne smo jim tudi ponudili, poleg tega smo racionalizirali proizvodnjo po sistemu 'vsak cent šteje'. Nove prihranke pričakujemo tudi po postavitvi sončne elektrarne na našem objektu. Lotili smo se še številnih drugih naložb – od sistema za predelavo odpadne sirotke do posodabljanja sirarne in predčiščenja odpadnih vod.«
Konkurenčni položaj na trgu si mlekarna ne zagotavlja le z lansko petodstotno rastjo prodaje v primerjavi z letom prej, temveč tudi z nenehnim uvajanjem funkcionalnih živil z višjo dodano vrednostjo ter z naložbami, s katerimi želi čim bolj znižati stroške poslovanja in vpliv na okolje.
K Ljubljančanom tudi na dom
Mlekarna, ki je v lasti Kmetijske zadruge Tolmin, proda veliko svojih izdelkov prek lastne trgovine ter zadrugi, prav tako pa sodeluje tudi z maloprodajnimi trgovinami vse od Nove Gorice do Bovca. Čeprav njene izdelke lahko najdemo tudi v večjih trgovskih verigah, so se ljubljanskemu trgu približali z dostavo na dom, ki jo zanje opravlja eden od dostavljavcev živil. S prvimi odzivi kupcev so zadovoljni.
Letos se nameravajo vrniti na avstrijski trg, kjer so bili pred epidemijo že navzoči s siri Planika. Potem ko so lani razvili dva nova inovativna izdelka, in sicer kefir z dodanim vitaminom D3 in jogurt z dodanim sirupom smrekovih vršičkov, tudi za letos snujejo nova funkcionalna živila, med drugim jogurt z dodatkom sirupa iz šipka s slovenskih planin.
Slovenija kot majhna vas
Eno izmed osrednjih poslanstev, ki so si jih v Mlekarni Planika zadali skupaj z zaposlenimi, je, da bi čim bolj ozavestili slovenskega kupca, kako pomembno je uživanje lokalne, doma pridelane hrane. Tudi zato se sami opirajo na dobavitelje na celotnem območju doline Soče in Cerkljanskega. Pri snovanju novih izdelkov imajo v mislih tudi druge produkte Posočja, za letos tako snujejo razvoj novega ribjega namaza.
Direktorici se lokalno pridelana hrana ne zdi le prazna fraza. »Veste, Slovenija je kot majhna vas. Če nekdo skuha dobro domačo marmelado in ima vse potrebne dokumente, ne vidim razloga, da tega izdelka ne bi prodajali povsod. V dolini nas čaka še kar nekaj izzivov, da bi lahko v vseh gostilnah in restavracijah ponudili kaj domačega iz Posočja. Lokalno pridelana hrana se mi ne zdi le fraza, je najboljša tudi za to, ker ne prepotuje veliko kilometrov in zagotavlja delovna mesta.«
