Gorenjska je ena izmed turistično najbolj razvitih regij pri nas. Pogledali smo, kako bodo v Bohinju, Radovljici, Škofji Loki in Kranju razvijali trajnostni turizem in vanj še bolj vključevali kmetije. Več o njihovih načrtih boste izvedeli na posnetku z webinarja Povezovanje turizma s podeželjem.
Poleti je bil Bohinj polno zaseden, tuji gosti se vračajo, avgustovske številke o obisku so celo višje kot avgusta 2019. Zimski turizem ostaja velik izziv, saj v zgolj štirih mesecih ustvarijo večino letnega prihodka iz turizma, turistično sezono pa želijo raztegniti na vse leto. V zadnjih desetih letih se je število prenočitev v Bohinju skoraj podvojilo, število kmetij pa skoraj prepolovilo in to je resna težava. Kmetijstvo ohranja obdelano kulturno krajino, na bohinjskih planinah se poleti pasejo krave in iz mleka delajo sir, taki prizori pa privabljajo turiste. Kako se bo kulturna krajina spremenila, če kmetijstva ne bo več, so se vprašali v Turizmu Bohinj.
V Bohinju spodbujajo kmete, da pridelajo več
»Pred letom in pol smo se vključili v pripravo strategije o razvoju kmetijstva v Bohinju. Odločili smo se, da bomo krepili povezovanje kmetijstva s turizmom, saj turizem porablja kmetijske pridelke in uporablja kulturno krajino. V Turizmu Bohinj smo celo zaposlili nekoga, ki bo spodbujal večjo kmetijsko pridelavo. Eden težjih izzivov bo spremeniti razmišljanje, da se turizem splača bolj kot kmetovanje. Ocenjujemo, da v Bohinju porabimo za 7,9 milijona evrov kmetijskih pridelkov, za slabega pol milijona pa prodamo pridelkov iz Bohinja. To pomeni, da je veliko prostora za povečanje pridelave, v to spodbujamo zlasti mlade kmete. Potem bodo lahko tudi povečali nabor izdelkov pod skupno znamko Bohinjsko, ki jo nosijo znani bohinjski siri, lokalni posebnež mohant, mesnine in drugi domači izdelki.
Gostince in kmete bodo povezali z digitalno platformo
To želimo doseči tudi z digitalno platformo, s katero bomo najprej povezali 15 do 20 kmetij in osem gostincev, optimizirali nabavo in najprej kar v Turizmu Bohinj poskrbeli za distribucijo, potem pa računamo, da nas bo zamenjala zadruga. Na platformi bomo predstavili tudi ponudnike iz Bohinja, ki svoje pridelke tržijo pod kolektivno destinacijsko znamko Bohinjsko. S platformo začenjamo povezovati kmetije in gostince na Bohinjskem, nato pa bomo povezali tudi kmetije in gostince v vseh 12 občinah na območju Julijskih Alp,« je med drugim na webinarju povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Po vzoru istrskega zajtrk so letos prvič ponudili bohinjski zajtrk iz dobrot s tamkajšnjih kmetij, ponujajo mesnega, vegetarijanskega in ribjega ter dostavo v apartma in sobo. V prvi sezoni so po Langusovih besedah pr0dali lepo število bohinjskih zajtrkov.
Radovljica s posebno strategijo za razvoj kmetijstva in turizma
V Radovljici so se pred 11 leti odločili, da bodo turizem gradili na naravi, obrteh in kulinariki, ki sloni na 200-letni tradiciji gostiln. Gostinci so na pobudo chefa Uroša Štefelina in Marcele Klofutar postali partnerji, skupaj gradijo mrežo lokalnih dobaviteljev in dogodke, kot je novembrski kulinarični festival Okusi Radol'ce, na katerem devet gostincev pripravi degustacijski meni iz lokalnih sestavin.
Ker se izteka strategija za razvoj turizma, v občini Radovljica pripravljajo nov razvojni načrt. O potencialih v turizmu, kulturi in kmetijstvu so razpravljali na eni izmed delavnic in se odločili, da pripravijo skupno strategijo za razvoj kmetijstva in turizma. Mladi kmet Tilen Praprotnik, ki vodi majhno, a uspešno ekološko zelenjadarsko kmetijo Vegerila, se že povezuje z drugimi kmetijami, da lahko skupaj oskrbujejo več gostiln. Veliko možnosti je tudi za razvoj turizma na kmetijah.
Nova doživetja na kmetiji
»Načrtujemo nova doživetja, kot je Kmetova miza (Farmer's Table), kjer bi na kmetiji postavili mizo in postregli jedi, ki bi jih kuharski chef pripravil iz tam pridelanih svežih sestavin. Z biodinamično kmetijo Brinšek, ki je na našem koncu edina pridobila certifikat Demeter, se dogovarjamo, da bi gostom ponudili ogled kmetije s pokušnjo njihovih izdelkov,« je povedala Nataša Mikelj, direktorica Turizma Radovljica. Razmišljajo celo o kmetijskem inkubatorju, kjer bi Tilen Praprotnik s svojimi izkušnjami o pridelavi več kot 60 različnih vrst zelenjave in zelišč na slabega pol hektarja ter uporabi digitalnega orodja za načrtovanje posevkov in opravil navduševal druge kmete.
Januarja prvi kulinarični festival Okusi Škofjeloškega
»S korono je zraslo povpraševanje po lokalnih pridelkih in hrani, ki jo kmetije na Škofjeloškem že 20 let tržijo tudi pod kolektivno znamko Babica in dedek. Ta znamka obsega 485 izdelkov 40 lokalnih ponudnikov. V prihodnje želimo vanjo vključiti nove ponudnike, kar pri več kot 800 dopolnilnih dejavnostih na naših kmetijah verjetno ne bo težko. Poleg tega bomo povečali promocijo, prodajo in prepoznavnost te kolektivne znamke,« je povedal Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora, lastnice znamke Babica in dedek. Kako čim več lokalne hrane spraviti v gostilne in turizem, je zanj velik izziv. Tudi druge gostince želijo spodbuditi, da bi podobno kot Gostišče Tolc iz Spodnje Sorice ter Gostilna in vinoteka Danilo iz Reteč tudi saji zgradili mrežo lokalnih dobaviteljev.
In kaj načrtujejo v strategiji trajnostnega razvoja turizma Škofjeloško 2027? Na prvem mestu je rojstvo nove kolektivne znamke Okusi Škofjeloškega, ki bo sinonim za najboljšo oziroma premijsko ponudbo. Navezovanje gostincev na lokalne kmetije želijo še utrditi, tudi s prvim kulinaričnim festivalom Okusi Škofjeloškega, ki ga bodo s 15 gostinci prvič izpeljali januarja prihodnje leto, ustvarjajo ga po vzoru Radovljice. V Škofji Loki bodo odprli degustacijsko-prodajni center, pospeševali bodo kratke nabavne verige v turizmu in razvijali nova kulinarična doživetja.
Prihodnje leto načrtujejo tudi dan slovenskih dobrot
Konec avgust so skupaj z Regionalno razvojno agencijo BSC Kranj pripravili Dan gorenjskih dobrot na Brdu pri Kranju, kjer je svojo ponudbo predstavilo 40 kmetij iz vse regije, jedi iz gorenjskih sestavin pa sta pripravila in postregla kuharska chefa Uroš Štefelin in Tomaž Kavčič. Zaradi navdušenja nad štiri tisoč obiskovalci bodo prihodnje leto pripravili dva takšna gastronomska dogodka – vseslovenski dan domačih dobrot konec maja in dan gorenjskih dobrot avgusta. Že kmalu, 21. novembra, pa Gašper Kleč na Brdu pri Kranju napoveduje adventni sejem na Gorenjskem, na katerem se bodo predstavili rokodelci in ponudniki lokalne hrane.
Gastronomski turizem se prebuja tudi v Kranju
V Kranju in okolici deluje precej gostiln. »Spodbujali jih bomo, da se navežejo na dobavitelje lokalne hrane. Zgledujejo se lahko po Gostilni Krištof iz Predoselj pri Kranju in ekološki kmetiji odprtih vrat Pr' Končovc iz okolice Kranja, saj obe uporabljata 70 odstotkov lokalno pridelanih sestavin,« pravi Klemen Malovrh, direktor zavoda za turizem in kulturo Visit Kranj.
Pred dnevi je občina Kranj sprejela novo strategijo za razvoj. »Največji preboj bi radi v Kranju naredili prav na področju gastronomskega turizma. Zato pripravljamo nova kulinarično-gastronomska doživetja, novo brošuro za kranjske gostince s kmetijami, da bodo lahko vzpostavili kratke lokalne dobavne poti,« poudarja Malovrh. Kmetijam v okolici Kranja želijo olajšati trženje pridelkov in izdelkov, ki jih bodo lahko dali na trg pod novo destinacijsko znamko.
Festival dolgih miz
Skupaj z gostinci pa so v začetku septembra pripravili doživetje za gurmane Kranjska dolga miza, kakršne v tujini že poznajo, pri nas pa še ne. »Sedem kuharskih chefov je sestavilo jedilnik iz stoodstotno lokalnih sestavin, skupaj so pripravili degustacijski meni, jedi so nastajale pred očmi gostov. Tudi pri postrežbi je sodelovalo deset natakarjev iz sodelujočih gostiln. Vseh sto sedežev smo hitro razprodali. Dogodek je bil zelen, brez odpadkov, med dogodkom smo izračunavali ogljični odtis, in sicer o prihodu gostov, pripravi hrane in porabi energije,« opisuje Klemen Malovrh. Dogodek je stal 22 tisoč evrov, s tem da so 2.700 evrov porabili iz občinskega proračuna, 20 tisoč evrov pa so zaslužili s prodajo vstopnic. »Razmišljamo, kako bi nadaljevali ta dogodek. Morda bo dolg miza prerasla v festival dolgih miz, ki bi jih izpeljali v več mestih,« še pravi Klemen Malovrh.