Zvezda

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo zvezda.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo

Splošni razlagalni slovar slovenskega jezika samostalnik zvezda razlaga kot »na videz majhno, svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu«. Zvezde lahko sijejo, se bleščijo, svetijo in žarijo. Ne le na nebu. Poznamo tudi filmske, gledališke, glasbene zvezde. Pa tudi zvezdnike in zvezdnice.

Prava zvezdnica med slovenskimi domišljijskimi literarnimi liki je zagotovo zvedava zvezdica Zaspanka, ki nastopa v brezčasni zgodbi, prežeti z ljubeznijo in vedno aktualnim sporočilom.

Manjšalnico od besede zvezda, tvorjeno s pripono -ica, pogosto uporabljamo tudi v povezavi z oznako kakovosti, ki jo prejme hotel ali restavracija. V zadnjem času se pogosto govori zlasti o Michelinovih zvezdicah, ki nas opozarjajo na vrhunsko kulinariko.

Zvezdica se uporablja tudi v primerjalnem jezikoslovju. Z njo označujemo s pomočjo primerjalne metode rekonstruirane oblike jezika, ki ni izpričan, npr. praslovanščine, ki se rekonstruira na podlagi jezikovnega gradiva slovanskih jezikov. Beseda zvezda, ki se v hrvaščini glasi zvijezda, v srbščini zvezda, ruščini zvezda, češčini hvězda in poljščini gwiazda, ima rekonstruirano praslovansko obliko *gvězda, kar je po disimilaciji (tj. izgovorna oddaljitev enega izmed dveh enakih ali podobnih glasov od drugega) nastalo iz oblike *zvězda (prim. Slovenski etimološki slovar).

Beseda zvezda nas lahko v teh nenavadnih časih navdaja z upanjem, saj je prvotno pomenila »tista, ki dela svetlobo«. Ko bodo naslednjič nebo razsvetljevali čarobni zvezdni utrinki, si vsi skupaj lahko zaželimo predvsem več harmonije v slovenski družbi. Z odprto in strpno komunikacijo, ki ne obsoja, ampak skuša razumeti, empatijo, medsebojnim spoštovanjem in zadostno mero samorefleksije lahko namreč skupaj sežemo po zvezdah.

---

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).

Preberite še:

Komentarji: