'Prihodnje leto med drugim ne bo usklajevanja socialnih transferjev'

Minister za finance Klemen Boštjančič se zaveda, da ukrepi, s katerimi vlada poskuša najti dodatna sredstva za odpravo posledic poplav, niso priljubljeni. "Vlada se je trudila z iskanjem takih, ki ne bodo prehudi," je ob tem dodal. A v Zakonu o izvrševanju proračuna je določila, da v naslednjem letu z namenom varčevanja ne bo uskladitve socialnih transferjev, dohodninskih lestvic in plač v javnem sektorju z letno inflacijo. Marsikoga bo ukrep, skupaj z obveznim solidarnostnim prispevkom, boleče udaril po žepu. Boštjančič na to odgovarja, da se moramo zavedati, da je ujma na državnih financah povzročila približno toliko škode kot covidna kriza, zato so ukrepi nujni. "Ne gre za zmanjševanje (prispevkov), ampak za zavestno ustavitev rasti," je tudi dodal.

Je na mizi tudi zamrznitev usklajevanja minimalne plače? "Ostali ukrepi še niso dokončno dorečeni," je na to odvrnil minister, saj da je do romanja krovnega zakona o odpravi posledic poplav še 14 dni. Napovedal je, da bo sicer tudi tam vrsta ukrepov s področja prihrankov, a da bo zajemal predvsem ukrepe za odpravo škode – kako se bodo delila sredstva in na kakšen način.

"Del sredstev bo povratnih, del bo nepovraten," je razložil v nadaljevanju. Največ škode so popisali na občinski, nato pa državni infrastrukturi. Na prvi bo nepovraten velik del sredstev, vse je odvisno od škode na občini, saj so v zelo različnih položajih, na drugi pa bodo sredstva seveda nepovratna. Velike razlike so tudi med gospodarstveniki in posamezniki. Ker usklajevanje detajlov na vladi še ni končano, se v podrobnejše razlage sicer ni želel spustiti. "Ključno pa je, da se bo za vsak evro vedelo, kje je končal."

'Ko iščemo sredstva, ni priljubljenih in simpatičnih ukrepov'

Dodatna sredstva v proračunu so že zagotovili s spremembo plačila bolniške odsotnosti, ki sedaj na pleča delodajalcev pade po 20 in 30 dneh, kot je uvedla Janševa vlada. "Mi smo šli samo nazaj na ukrep, ki je že prej veljal. V vmesnem obdobju so se stroški izrazito povečali, tudi posamezna podjetja so bila prej očitno bolj učinkovita," je utemeljil odločitev. Boštjančič je ob tem tudi zagotovil, da je zdravstvo, poleg ujme, prioriteta aktualne vlade. "Ni manka denarja, ampak zelo slaba organizacija," je še komentiral razmere v zdravstvu.

Delodajalci so bili seveda do ukrepa plačevanja bolniških odsotnosti zelo kritični, Boštjančič pa je ob tem spomnil na solidarnost. "Vsi se strinjamo, da je treba najti sredstva, ki se jih usmeri v odpravo posledic. In ta ne padejo z neba. Ko pa pridemo do rešitve, ko se pogovarjamo o tem, kdo bo kaj prispeval, pa vsi rečemo: 'Ne pri meni, pri vseh ostalih.'" Nadaljeval je, da ob iskanju sredstev ni priljubljenih in simpatičnih ukrepov in da se je vlada trudila z iskanjem dodatnega denarja po različnih resorjih. "Sicer bodo pa resorji sami odgovarjali na to," je komentiral.

Velika škoda pa odpira še eno težavo – proračunski primanjkljaj, ki bo presegal dovoljeno mejo treh odstotkov BDP. "Poplave so obrnile stvari na glavo, saj smo namenili dodatne 1,15 milijarde evrov, kar je skoraj dva odstotka BDP," je razložil minister. Proračunski primankljaj je tako z julija izračunanega 2,8 odstotka BDP poskočil na 3,8 odstotka BDP. "Nemogoče je, da pri takem dogodku ostanemo znotraj predvidene porabe," na to odgovarja Boštjančič. Ker gre za enkratni dogodek, pričakuje, da bodo v Bruslju to razumeli.