»Stanje v državi je resno. To krizo jemljemo zelo resno, zato krepimo naše delovanje, tudi skupaj s partnerji in prijatelji iz ZDA,« je v Bruslju danes dejal zunanjepolitični govorec Evropske komisije Peter Stano. Možnosti uvedbe sankcij proti odgovornim v BiH za spodbujanje napetosti, za kar se je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju zavzel nemški zunanji minister Heiko Maas, Stano podrobneje ni želel komentirati.
Dejal je le, da so ministri za zunanje zadeve EU v luči nedavnega razvoja dogodkov v BiH in glede na »odcepitveno, razdvajajočo in nesprejemljivo retoriko« ter nekatera dejanja, ki spodkopavajo enotnost državnih institucij, v ponedeljek razpravljali o razmerah v tej državi in da so »trenutno na mizi vse možnosti«.
Stano je pri tem spomnil, da je v EU od leta 2011 v veljavi okvir za sankcije za nekooperativne voditelje v BiH. Gre za prepoved potovanja v EU ali zamrznitev premoženja za ljudi, ki bi škodovali ozemeljski celovitosti BiH. EU jih doslej še ni uporabila.
Grožnje Dodika z odcepitvijo
Skrbi povzroča zlasti ravnanje srbskega člana predsedstva BiH Milorada Dodika, ki razburja s svojimi grožnjami o de facto odcepitvi Republike srbske.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po zasedanju zunanjih ministrov sedemindvajseterice v ponedeljek vnovič izrazil močno zaskrbljenost zaradi razmer v BiH in posvaril, da mora BiH ostati enotna država, vsakršen poskus delitve bi ustvaril težave, čemur se je treba izogniti. Vodja nemške diplomacije Maas pa je dejal, da je treba razmisliti tudi o možnosti sankcij proti odgovornim za spodkopavanje državnih struktur v BiH in podžiganje sovraštva.
Pred zasedanjem se je sicer omenjala možnost, da ministri pozovejo k pripravi nabora možnosti za pritisk na tiste akterje v BiH, ki so odgovorni za razdvajajočo retoriko in spodkopavanje ozemeljske celovitosti države. Tega po neuradnih informacijah niso storili, naj bi bilo pa izraženo jasno sporočilo, da so na voljo vse možnosti, zlasti ko gre za odziv na razdvajajoče delovanje srbskega člana predsedstva BiH Dodika.
Dodik hoče Banjaluko za uradno prestolnico Republike srbske
Milorad Dodik sicer nadaljuje s svojimi separatističnimi prizadevanji. Po grožnji, da bo Republika srbska vzpostavila lastno vojsko in prevzela nase pristojnosti na področju pravosodja in davkov, si želi zdaj še novo glavno mesto, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Kot je danes poročal dnevnik Nezavisne, je že pripravljena posebna izjava o ustavnih načelih, ki med drugim predvideva Banjaluko kot uradno prestolnico Republike srbske. Obenem naj bi status prestolnice dobile še Pale, trdnjava bosanskih Srbov v času vojne v letih 1992-1995.
Parlament Republike srbske naj bi o omenjeni izjavi odločal na posebnem zasedanju, na kateri bo poleg tega odločal o napovedanem prenosu pristojnosti na področju vojske, pravosodja in davkov s skupne države na entiteto. Datum tega zasedanja še ni določen.
Glede na ustavo BiH si entiteti sicer ne moreta enostransko prisvajati pristojnosti, ki so bile prenesene na skupno državo. A Dodik svoje ravnanje utemeljuje s tem, da gre za pristojnosti, ki v originalnem daytonskem mirovnem sporazumu, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH, niso bile opredeljene, ampak so jih na današnjo državo prenesli šele kasneje, piše APA.
