Šumi: KPK ni moralni razsodnik, razen v okviru svojih pristojnosti

Kot je Šumi dejal na novinarski konferenci, komisija ni moralni razsodnik, razen v okviru svojih pristojnosti, a se od njih pogosto pričakuje, da bodo zavzemali različna mnenja in podajali sodbe, za katere niso pristojni. Če do tega ne pride, pa je del javnosti nato razočaran. Primarna pristojnost komisije je v krepitvi integritete, pa tudi preiskovanje odklonskosti, transparentnosti in odgovornosti, medtem ko so kazniva dejanja v pristojnosti Policije in tožilstva, je opozoril.

Če slovensko družbo primerja z zahodno, Šumi pogreša več osebne odgovornosti hujših kršiteljev na javnih funkcijah. S tem, ko ohranjajo svoj položaj, namreč za talca vzamejo tudi institucijo, ki jo vodijo, ta pa zato izgublja na zaupanju javnosti.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) tako svoja poslanstva uresničuje prek dveh institutov: nadzora in preventive. Nadzor temelji na kakovosti in ne kvantiteti, je poudaril. Po njegovih navedbah je bilo med prejetimi zadevami iz lanskega leta dejanskih prijav 695, ob tem pa je komisija dobila še več kot 1000 različnih drugih pisanj, do katerih so se prav tako opredelili in nanje ustrezno odgovorili.

Ob tem je več kot 21.000 zavezancev za prijavo premoženjskega stanja, KPK je dobila tudi več kot 3600 prijav lobističnih stikov, je nanizal. Dodal je, da je v Sloveniji registriranih nekaj več kot 80 lobistov, kar pomeni, da se ljudje ne odločajo, da se bodo registrirali kot lobisti, povrh pa je med vsemi lobističnimi stiki prijavljen le manjši delež. "Ravno obratno bi moralo biti," je dejal Šumi.

Po njegovih besedah na KPK želijo, da bi v Sloveniji letos sprejeli novo resolucijo na področju preprečevanja korupcije. Vodja službe za preventivo Vita Habjan Barborič je pojasnila, da so k sodelovanju pritegnili deležnike tako iz javnega kot zasebnega sektorja in uspeli pripraviti grob osnutek strateških ciljev, h katerim naj nova resolucija stremi. Po njenih napovedih bodo tega kmalu predstavili vladi, v nadaljevanju pa pristopili še k pripravi akcijskega načrta.

Prav tako je KPK po Šumijevih besedah že pozvala vlado, naj v okviru sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije prenovijo institute, kjer se kažejo anomalije. Sicer pa se, kot je izpostavil namestnik predsednika KPK David Lapornik, pojem integritete in vsebina institutov gradi tudi skozi njihove ugotovitve, med katerimi je marsikatero potrdilo tudi sodišče.

Kot enega od njihovih dosežkov je Lapornik izpostavil, da se je po 10 letih opozarjanja v zakonu o Slovenskem državnem holdingu kot pogoj za zasedbo mesta zapisalo, da zoper kandidata ni bila ugotovljena kršitev pojma integritete. Ob tem je dodal, da je bila KPK tudi prvi organ v Sloveniji, ki je začel s tematskim nadzorom nabav zaščitne opreme. Trenutno pa imajo v delu analizo v zdravstvu.

Kar zadeva preventivo, so v komisiji prepričani, da jo je treba izvajati na vseh ravneh, zato del svojih aktivnosti usmerjajo tudi v izobraževalni sistem. Po besedah Habjan Barboričeve so tako v projektu, ki ga izvajajo z Zavodom RS za šolstvo, že izdelali učne module, ki jih lahko učitelji uporabijo pri prenosu vsebin etike in integritete v učnem procesu. Pripravili so tudi priročnik za učitelje.

KPK se je sicer kadrovsko tudi nekoliko okrepila, investicijska sredstva pa po besedah vodje urada komisije Sonje Jelen namenjajo predvsem za posodabljanje strojne programske opreme in druge informacijsko-komunikacijske opreme. Lani so posodobili celotno strežniško infrastrukturo. V marcu bodo objavili javno naročilo za razvoj novih informacijskih sistemov, tudi posodobitev Erarja. Lani so začeli nadgradnjo dokumentnega sistema.

Sicer pa je po njenih besedah zakon o zaščiti prijaviteljev predvidel pet dodatnih zaposlitev ob vzpostavitvi centra za zaščito prijaviteljev. Nadejajo se, da bodo v marcu, ko se pripravlja rebalans proračuna za leti 2023 in 2024, predvidena sredstva v ta namen tudi dejansko prejeli.