Članice Združenja bank Slovenije so v zadnjem času zaznale povečano število lažnih sporočil prek elektronske pošte. V sporočilih, ki jih uporabnik prejme, se pošiljatelj izdaja za pošiljatelja banke ali druge institucije in prejemnike sporočila vodi na lažno spletno stran. Gre za pretvezo, da je na primer kreditna kartica blokirana ali da gre za izboljšanje varnostnih ukrepov. Od prejemnika sporočila zahteva obvezno potrditev ali aktivacijo z vnosom osebnih in bančnih podatkov.
Podatke nato goljufi izkoristijo za izvajanje nepooblaščenih plačil, predvsem na tujih spletnih straneh, z vašo bančno kartico.
Prejemniki morebitnih škodljivih sporočil morajo biti pozorni, da ne kliknejo na povezavo v sporočilu. Sporočilo je najbolje kar izbrisati. Banke od svojih komitentov namreč ne zahtevajo, da vnašajo svoje osebne podatke ali podatke o karticah v povezavah, poslanih prek elektronskih ali sms sporočil.
Se pa dogaja, da uporabniki, ki ne vedo, da so sporočila lažna, svoje identifikacijske podatke že vnesejo. Če pride do tega, je treba nemudoma po tem, ko je ugotovljeno, da gre za prevaro, kontaktirati svojega bančnika ali center banke ter kartico blokirati.
Spletna prevara, ki se imenuje phishing, se je že precej utrdila v vsakdanjost, s porastom digitalizacije pa je postala ena od stalnih načinov goljufov, da pridejo do denarja. Spletni portal SI-CERT navaja, da "če na tej lažni, phishing strani vpišete geslo za dostop in druge osebne podatke (npr. podatke o kreditni kartici), ste jih pravzaprav posredovali goljufu."
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.