V opoziciji predlog Pravne mreže pozdravljajo, je v izjavi po sestanku štirih opozicijskih strank povedal vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Kot je dodal, v opoziciji tudi ocenjujejo, da je sprejem zakona v tem trenutku prepotreben, sploh v luči načina, kako je vlada upravljala z epidemijo covida-19.
Zaradi uporabe odlokov in spreminjanja ukrepov "iz dneva v dan" so ljudje namreč dobili občutek, da gre za neke vsakodnevne kaprice ljudi v vladi, temu primeren pa je trenutni odnos družbe do ukrepov za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom, je dodal Vatovec.
Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič je dodal, da vlada ni bila dorasla nalogi, ki jo je imela v času epidemije, in prav zato je treba najti čim širši dialog in konsenz. V tej smeri gre njihov predlog, da zakon kot prvi med enakimi vloži predsednik DZ, čemur bi sledila javna predstavitev.
Brez soglasja in tega, da se vsi zavedamo pomena tega zakona za sprejemanje ukrepov, ki bodo v skladu z zakoni in ustavo, jim ne bo uspelo, je dodal. "Pri tem zakonu ni tekmovanja," je prepričan Golubović.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je ob tem izpostavil pomen čim širše razprave in konsenza pri sprejemanju zakona, "da ne bodo ljudje zopet prišli na ulico in bili razburjeni". Po njegovih besedah pa se zavzemajo tudi za to, da nekatere člene podrobno pregleda še zakonodajno-pravna služba DZ in oceni, ali so ti skladni z ustavo ter poslovniki in zakonodajo znotraj DZ.
Pomen široke družbene razprave v okviru javne obravnave zakona se zaveda tudi namestnik vodje poslanske skupine SAB Andrej Rajh, ki je opozoril, da je vlada zbudila med ljudmi nezaupanje in razdelila slovensko družbo.
Vatovec je sicer priznal, da so tudi pomisleki glede zakona, predvsem glede ustreznosti t. i. varoval, da pa verjame, da bodo skozi javno predstavitev lahko dobili tudi mnenja epidemiologov in drugih pravnih strokovnjakov ter po potrebi naredili ta zakon še boljši.
V poslanski skupini NSi so do predloga novele zakona zadržani zaradi strokovnih rešitev, ki jih ta prinaša in ki jih ocenjujejo kot vprašljive. Podpisov k predlogu zakona tako ne bodo prispevali.
V poslanski skupini DeSUS so sporočili, da podpirajo, da se odločba ustavnega sodišča glede zakona o nalezljivih boleznih čim prej udejanji. Pri tem pa pričakujejo, da pristojno ministrstvo pripravi rešitev "ob najširšem možnem konsenzu". V poslanskih skupinah SDS in SMC predloga novele zakona za zdaj ne komentirajo.
Zorčič v nadaljnje pogovore s poslanskimi skupinami o podpori noveli zakona o nalezljivih boleznih
Poslanske skupine so morale predsedniku DZ Igorju Zorčiču sicer do danes sporočiti, ali so pripravljene podpreti predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki so ga pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije.
Kot je v današnji izjavi za medije pojasnil Zorčič, sta poslanski skupini SDS in NSi sporočili, da glasov k predlogu zakona ne bosta prispevali, poslanca narodnih skupnosti pa bosta svoja podpisa prispevala, če bo pod predlog zakona podpisana večina poslancev. Poslanske skupine koalicije KUL pa so po Zorčičevih besedah predlogu zakona izrazile podporo.
Naslednji korak bo tako najprej zbiranje podpisov poslancev, nato pa tudi izbira samega postopka obravnave zakona, je napovedal Zorčič. Ta bo po njegovih besedah nekoliko počasnejši, če se bodo odločili za obravnavo po rednem postopku, ki bo zajemal tudi javno predstavitev mnenj.
Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so sicer danes predlagale, da predlog zakona v parlamentarni postopek vloži Zorčič sam, ki bi s tem po njihovi oceni na simbolni ravni pokazal, da gre za zakon, za katerim stoji institucija. Zorčič je ob tem poudaril, da tega predloga ne razume na enak način kot del opozicije. Če bi predlog zakona namreč dobil široko paleto podpisov poslancev, bi to po Zorčičevih besedah pomenilo, da se poslanske in poslanci v nadaljnjem postopku ne morejo več izmikati in iskati izgovorov za nepodporo predlogu zakona.
Zato ocenjuje, da bi bilo dobro, da podpise ob vložitvi predloga zakona prispevajo vse poslanske skupine KUL in poslanska skupina nepovezanih poslancev, saj gre za zakon, ki "postavlja neke gabarite vladi pri sprejemanju ukrepov glede epidemije covida-19". Kot še poudarja Zorčič ,pa ne želi napovedovati, kakšni bodo nadaljnji koraki, če poslanske skupine ne bodo prispevale podpisov, najprej bo namreč z njimi opravil še dodatne pogovore.
Kot pojasnjuje, sam vsebinskih pomislekov na predlog zakona nima, saj je vsebina zakona po njegovih besedah podobna temu, kar so nepovezani poslanci že predlagali ob predhodni obravnavi predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, to je, da predlagane ukrepe obravnava tudi matično delovno telo.
So pa pomisleke na predlog novele zakona izrazile nekatere poslanske skupine, ki jih skrbi vloga DZ pri sprejemanju morebitnih ukrepov. Ocenjujejo namreč, da bi lahko bila takšna vloga DZ, kot jo predvideva trenutni predlog zakona, preobsežna in bi prihajalo do zastojev pri sprejemanju ukrepov, ki jih je treba sprejeti čim prej, je pojasnil Zorčič. Primerjava z nekaterimi drugimi državami pa po njegovih besedah kaže, da ukrepe, ki jih sprejema vlada, obravnava tudi parlament oz. pristojna delovna telesa, a zgolj v smislu, da se poslanci in poslanke seznanijo z ukrepi, ki jih bo sprejemala vlada. "Takšne odločitve dajejo potem bistveno večjo legitimnost temu, kar sprejme vlada, v nadaljevanju je tudi manj političnega prerekanja o posameznih ukrepih," je prepričan Zorčič.
KOMENTARJI (420)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.