Na Reki poslej pouk slovenskega jezika tudi za dijake
Zagreb/Reka, 8. oktobra - V prvi susaški hrvaški gimnaziji na Reki se je danes prvič začel pouk slovenskega jezika za dijake. Gre za prvo srednjo šolo v primorsko-goranski županiji, za katero je hrvaško ministrstvo za znanost in izobraževanje odobrilo uvajanje slovenskega jezika v svoj predmetnik. Zaenkrat se je k pouku slovenščine prijavilo osem dijakinj in dijakov.
Pouk slovenskega jezika in kulture na srednji šoli v največjem hrvaškem pristanišču je plod večletnih prizadevanjih pripadnikov slovenske avtohtone narodne skupnosti na Reki. Doslej je pouk slovenskega jezika potekal v štirih osnovnih šolah na območju primorsko-goranske županije, med katerimi sta dve na Reki.
V srednji šoli bo dodatni pouk slovenščine potekal po modelu C, ki je namenjen pripadnikom slovenske manjšine in vsem dijakom, ki si tega želijo. Predvideva dve do pet šolskih ur tedensko, odvisno od števila prijavljenih. Poleg učenja jezika in književnosti narodne manjšine model predvideva tudi pouk zemljepisa in zgodovine ter glasbene in likovne umetnosti.
Prvi pouk slovenščine na kakšni izmed reških srednjih šol vodi lektor slovenskega jezika s filozofske fakultete na Reki Klemen Lah, ki poučuje slovenščino tudi na filozofski fakulteti v Zadru. Lah je za STA potrdil, da je vpisanih osem dijakinj in dijakov. Menil je, da gre za "obetaven začetek".
"Verjamem, da bomo s skupnimi napori prepričali vse zainteresirane in v prihodnjih letih s pestrim ter zanimivim poukom povečali število prijavljenih dijakov. To nam bo omogočilo realizirati vse ure slovenščine, v katere bomo vključili tudi druge vsebine, ki so s slovenskim jezikom neposredno ali posredno povezane - zgodovino, geografijo, kulturo, književnost in ostalo. Samostojno pa teh predmetov ni mogoče izvajati", je še dejal Lah.
Kot je dodal, je ob današnjem začetku pouka glede materialnih pogojev pouka še nekaj manjših neznank. "Za zdaj je pomembno, da je veliko zanosa in veselja, s katerim bomo - tako sem prepričan - premagali ovire, ki bi se morda pojavile", je ocenil.
Med prvimi vprašanji vpisanim bo tisto o njihovi motivaciji za učenje slovenskega jezika, je napovedal. "Že vsa leta, odkar poučujem slovenščino na filozofskih fakulteti na Reki in v Zadru, me radosti, ker se študentje z veseljem odločajo za študij v Sloveniji", je dejal.
Lah si tudi želi si, da bo interes na reški gimnaziji podoben interesu za slovenščino na filozofski fakulteti na Reki in v Zadru.
"Po začetnem otipavanju - tudi študentje se želijo najprej prepričati, kako kakovosten bo študij - se lahko pohvalimo z velikim vpisom, ki ga je potrebno, žal, včasih tudi omejiti.
Je pa Lah zaskrbljen zaradi letošnje uvedbe novele zakona o tujcih, ki za tuje študente v Sloveniji zaostruje pogoje. "Bojim se namreč, da bo to prizadelo številne študente, ki si želijo študirati pri nas, med njimi tudi otroke slovenskih korenin. Ne nazadnje bo brez teh dragocenih mladih ljudi, ki so vsi po vrsti izjemno ustvarjalni, osiromašena tudi Slovenija", je izpostavil.
Pouk slovenščine v hrvaških osnovnih in srednjih šolah je v prejšnjem šolskem letu obiskovalo 229 učencev in dijakov. Večina je v istrski in primorsko-goranski županiji, je za STA povedala predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman. Z reško mestno upravo so v stikih, da bi se pogovarjali tudi o ustanovitvi slovenskega vrtca, da bi na Reki vzpostavili celotno vertikalo učenja slovenskega jezika od najmlajšega obdobja do univerzitetne izobrazbe.