Pogodbe v času vojne

Zakaj so Poljaki jezni, ker ne dobivajo več »krvavega« ruskega plina

R.T.
27. 4. 2022, 20.36
Posodobljeno: 27. 4. 2022, 20.44
Deli članek:

Poljska, baltske države in Velika Britanija so bile po ruski invaziji na Ukrajino med najglasnejšimi za najstrožje sankcije zoper Rusijo. Nemčiji so vseskozi očitale, da je preveč vezana na ruski zemeljski plin, s katerim Putin financira vojno.

Reuters
Poljaki bodo morali najti alternativo ruske plinu.
V Moskvi so prekinitev dobav označili kot odgovor na sovražna dejanja proti Rusiji. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da so novi plačilni pogoji posledica sovražnih dejanj proti Rusiji, ter zanikal, da bi šlo za izsiljevanje. "To potrebo je narekovalo dejstvo, da so nas blokirali - ali če rečem neposredno - ukradli so velik del naših deviznih rezerv," je dejal in dodal, da so zato morali preiti na nov plačilni sistem. Zahodne države so namreč v okviru sankcij zaradi napada na Ukrajino blokirale devizne rezerve ruske centralne banke.

Danes je ruski energetski velikan Gazprom ustavil dobavo plina na Poljsko in v Bolgarijo, ker ga na plačujeta v rubljih. Poljski premier Mateusz Morawiecki je v odzivu na rusko odločitev dejal, da njegova država ne bo popustila pred izsiljevanjem Rusije. Sledil je odziv poljskega predsednika Andrzeja Dude, ki pravi, da bodo uporabili »pravna sredstva« proti Gazpromu, od katerega bodo zahtevali kompenzacijo zaradi kršenja pogodbe.

Toda kakšna pogodba sploh velja v času vojne, ko so zoper Rusijo zaradi napada na Ukrajino Zahodne države enostransko uvedle številne sankcije? Da plačevanje ruskega plina v rubljih, če to ni predvideno v pogodbi, predstavlja kršenje sankcij EU proti Rusiji, je danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pojasnila je, da je okoli 97 odstotkov pogodb o dobavi ruskega plina v evrih ali dolarjih. Rusko zahtevo za plačevanje v rubljih je označila za enostransko potezo, ki je v nasprotju s pogodbami. Podjetja, ki imajo pogodbe v evrih oziroma dolarjih, po njenih besedah ne smejo pristati na ruske zahteve, je poročala STA.

Ob tem bi lahko sklepali tudi, da je Rusija naredila nekakšno »moralno« uslugo Poljski, ki ji ne bo treba več plačevati ruskega plina in s tem posredno podpirati vojne v Ukrajini, saj ruski predsednik Vladimir Putin s plinskim denarjem financira svojo vojsko.
Države zahodne Evrope, zlasti Nemčija in Francija, pa tudi Avstrija, so bile previdnejše pri agitiranju za hitro ukinitev dobave ruskega plina, saj bi to pomenilo katastrofo za njihova gospodarstva. Pripravljajo se na postopen odmik od ruskega plina in intenzivno iščejo nove vire.