[Intervju] Davorin Kopše: “Ljubljančani imamo ponavljajočih se protestov brez vsebine vse bolj poln kufer”

Datum:

O aktualnem družbenopolitičnem dogajanju smo se pogovarjali z Davorinom Kopšetom, ki je aktiven na družbenih omrežjih. Je dejaven član SDS in član AKOS ter Sveta za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji. Kopše se je rodil leta 1963 na Ptuju materi gospodinji in očetu delavcu. Po osnovni šoli se je preselil v Ljubljano in živi v Šiški. Po srednji šoli je diplomiral iz organizacije upravnega dela, nato pa še iz menedžmenta. Njegova poklicna pot je šla skozi delo v policiji in Slovenski vojski. Po prometni nesreči z motorjem je postal invalid. Našel se je v političnem delovanju, kjer se kot pripadnik vojske ni smel udejstvovati. V prostem času piše kolumne in je navzoč na družbenih omrežjih, kar pa ni vse. Je aktiven v stranki SDS in je član AKOS ter Sveta za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji.

Gospod Kopše, prosimo vas, da za začetek poveste nekaj o sebi. Iz kašnega družinskega okolja prihajate? Ob kakšni vzgoji ste odraščali?
Vzgajali so me v skromnem okolju, kjer so me učili spoštovanja in kritike tako sebe kot drugih. Obojega enako. Predvsem oče me je naučil ponosa, oba z materjo pa vsak na svoj način tega, kaj je prav in kaj narobe. Prve nasvete in nauke ves čas tkem v aktualna dogajanja. Zelo zanimiva se mi zdijo spoznanja v zrelih letih, ko ugotavljaš, kaj so ti pravzaprav govorili, ko so te vzgajali in ti dajali napotke za življenje. Človek na ta način vse bolj spoznava, da vzgoja ni namenjena le otroštvu, ampak celotnemu življenju.

Sem človek na realnih tleh. Imam svoj ponos in svoj prav, seveda pa zmote priznam in jih poskušam popraviti. Dobri argumenti me prepričajo, očitne zmote in predvsem vztrajanje pri njih pa me razočarajo. Mnenja zaradi mnenj, ki brez argumentov nasprotujejo vsemu in vsakomur, me odbijajo. Od takih ljudi se distanciram.

Pred leti se vam je zgodila nesreča in ostali ste invalid. Lahko invalidnost vpliva na vaše življenje?
Pred nekaj več kot enajstimi leti sem bil na vrhuncu svojih življenjskih moči. Rekreativno sem se ukvarjal s športom. Rad sem smučal, redno sem tekel, lahko ste me srečali na rolerjih, občasno pa sem hodil v hribe in gore. Poleg tega sem bil tudi motorist, a zgodila se mi je nesreča, v kateri sem ostal hrom, in ker sem paraplegik, stalno uporabljam invalidski voziček.

Invalidnost vpliva na življenje in s tem se ne moreš nikoli sprijazniti. A moraš se prilagoditi in živeti naprej. Meni osebno je pomembno tudi, da sem zaposlen z delom in drugimi aktivnosti, zato se vključujem, kjer je le mogoče. Zadnja leta sem se našel v vlogi aktivnega državljana, sem v stiku z aktualno politiko in se v njej tudi udejstvujem. Delam stvari, ki jih je mogoče delati z glavo in rokami.

Medicina si prizadeva odkriti načine in metode, kako bi odpravili invalidnost, a je naloga družbe predvsem omogočanje dostopnosti. To je pomembno tako za invalide kot za ljudi, ki telesno ali drugače sicer niso ovirani. Življenje je lažje, če je dostopnost večja. Pri tem imam v mislih dostopnost do izobraževanja, dela in drugih vsakdanjih človekovih potreb. Arhitektonske ovire, na katere v zvezi z invalidnostjo najprej pomislimo, so le ena od ovir.

Foto: Polona Avanzo.

Kako država skrbi za invalide?
Ko se oziram predvsem po Balkanu tudi zunaj držav nekdanje Jugoslavije, ugotavljam velikanske razlike. Slovenija je v tem smislu daleč pred vsemi. Novogradnje morajo imeti urejen dostop za invalide, invalidi se lahko šolajo in mnogi so zaposleni. Seveda pa je nujno izboljšati še veliko stvari. Pogosto omenim glavni vhod Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Tam je dostop z Zaloške ceste za invalide na invalidskih vozičkih brez spremstva zelo neprimeren in celo neuporaben. Upam, da se bo s tem kmalu kdo »pozabaval«. Tudi parkirnih mest za invalide imajo trgovinski centri bistveno več kot mnoge zdravstvene ustanove, vključno UKC Ljubljana. To precej preseneča in upam, da bo kmalu bolje.

Sicer pa se je znosnost življenja in kvaliteta bivanja v času aktualne vlade mnogim invalidom zelo izboljšala. Sprejeti so bili številni ukrepi in zakoni, ki invalidom omogočajo asistenco in boljši življenjski standard. Tudi zakon o dolgotrajni oskrbi ima velik pomen za invalide, ki nekatere oblike pomoči potrebujejo prej kot druga populacija ali pa celo vse življenje. Na ta način so razbremenjeni starši in drugi svojci, kar je po moji oceni velikega pomena tudi za družbo kot celoto. Posvečajo se lahko ustvarjalnosti in skrbi zase, kar med drugim povečuje tudi njihovo kakovost življenja. To veča produktivnost in posredno bruto družbeni proizvod. Bogatejša družba lahko bolje poskrbi za socialno ogrožene in za druge obrobne skupine. Nedavno povišanje najnižjih invalidskih pokojnin je v veliko pomoč družinam, ki imajo člana invalida.

Veliko spremljate politične razmere v Sloveniji. Kakšna je po vašem mnenju slovenska politika?
Slovensko politiko vidim kot izrazito bipolarno in na tej osnovi izjemno sprto in razklano. Na eni strani imamo konstruktivno, povezovalno in zato tudi uspešno politiko, na drugi pa zdraharje, ki si želijo na oblast, ne znajo pa povedati, kaj bi tam počeli za dobro celotne družbe. Po izkušnjah in v zadnjem času tudi po njihovih obljubah vemo, da se želijo vrniti v stare škodljive vzorce. Ob brezkompromisnih prizadevanjih, da bi se na kakršenkoli način znova dokopali do oblasti, je znano le to, da želijo restavrirati sistem prvo- in drugorazrednih. Za ta sistem so značilne elite, prisesane na državne seske, drugorazredni pa naj bodo tiho in pridno delajo za prve. Upam, da bodo Slovenci na volitvah v splošno dobro to drugo gladko zavrnili.

Po odstopu Marjana Šarca je vodenje vlade prevzel Janez Janša. Kakšen voditelj je on?
Janeza Janšo poznam po njegovem izjemnem delu in uspehih. Ker sem vrsto let delal v Slovenski vojski, lahko zatrdim, da je bil on najboljši minister za obrambo. Ko je moral po znani Kučanovi politični spletki, znani kot Depala vas, zapustiti ministrstvo za obrambo, je začela vojska padati in je po nekaj letih tudi na tej osnovi padla do točke nekajletnih negativnih ocen bojne pripravljenosti.

Že pretekli dve vladi, ki ju je vodil Janez Janša, sta bili v primerjavi z drugimi nadpovprečni, aktualna pa je tudi glede na razmere en sam presežek celo v evropskem merilu. Kljub epidemiji, ki jo je treba spremljati in obvladovati, in kljub nagajanju opozicije na vsakem koraku, v kar se rade vključujejo tudi nekatere institucije, Janez Janša vodi vlado v enotnem duhu in se posveča tudi drugim pomembnim nalogam. Dosežki so vidni na področju zaposlovanja, gospodarske rasti, varnosti in ne nazadnje na mednarodnem področju. Slovenija je pod njegovim vodstvom zelo uspešno predsedovala Svetu EU, kar je širše odmevalo. Doma žal ne dovolj. Videli smo primesi škodoželjnega zmanjševanja pomena ali celo molka medijev o dogajanju v zvezi s predsedovanjem.

Janšo sem bolje spoznal med kandidaturo za evropskega poslanca, ko sem leta 2019 kandidiral na skupni listi SDS/SLS. Na očitke, da je avtoritaren, se lahko le nasmehnem. Neposredno sem se lahko prepričal, da ima kot pravi vodja dogajanje pod nadzorom, o avtoritarnosti pa ni ne duha ne sluha. Lahko zatrdim, da je vodja, ki ljudi motivira s spodbujanjem. Da je treba delati, mu ni treba rohneti, saj za to daje osebni zgled.

Ko smo šli skupaj v neko zgradbo z dostopom le po stopnicah, je brez pomislekov prijel za moj invalidski voziček in me pomagal nesti.
Vsi, vemo, da je Janez Janša daleč najbolj izkušen slovenski politik. Mnoge njegove uspehe in uspehe njegovih vlad so poskušali politični nasprotniki zmanjšati, izničiti ali jih prikazati kot škodljive, vendar dejstva govorijo zase. V aktualnem mandatu vedo, da te metode ne bodo več zalegle, saj pozitivne učinke te vlade čuti praktično vsak državljan Slovenije. To je povzročilo paniko v vrstah leve opozicije in poskušajo zaostrovati celo v državnem zboru. Prizadevajo si povzročati nesklepčnost, blokirajo delo z izsiljenimi postopkovnimi zapleti med sejami, obstrukcijami, neutemeljenimi interpelacijami in brutalnimi primitivnimi izpadi med delom DZ.

Vse to je seveda uperjeno zoper uspešno vlado, ki jo vodi Janez Janša. Že sestavljanje te vlade je bilo po vseh cirkuških zapletih vladanja Marjana Šarca prava politična mojstrovina. Ko je vlada končno začela delati, pa jo je bilo treba kljub vsem polenom pod noge obdržati skupaj. To je Janši uspelo, kar je po moji oceni vrlina, ki jo zmorejo le največji.

Veliko se govori o tem, da bodo letošnje volitve prelomne. Kaj lahko prinesejo slabega in kaj dobrega za Slovenijo?
Na prihajajočih volitvah bomo bolj kot kadarkoli doslej volili predvsem dve opciji. Odločali se bomo med tistimi, ki si prizadevamo za napredek in kakovostnejše življenje vseh prebivalcev Slovenije, in tistimi, ki bi radi nazaj v čase enoumja in ločevanja na naše in vaše. Na izbiro bomo imeli torej politiko, ki gradi, na drugi strani pa politiko, ki ruši.

Volitve nam lahko po tej oceni prinesejo nekaj dobrega, če se bo tehtnica prevesila na stran tistih, ki gradijo in bodo delali za vse prebivalce Slovenije. Na drugi strani nam lahko politika znova ponudi državo z dvema kriterijema. Eden velja za prvorazredne, drugi pa za drugorazredne. Dobro bo, če bo zmagala opcija, ki zagovarja in zagotavlja pošteno družbo. Slabo pa bo, če zmagajo tisti, ki si ne predstavljajo življenja od lastnega dela in so navajeni na nepravične transferje iz proračuna na svoje bančne račune.

Dobro za Slovenijo bo, če zmaga opcija, ki se bo zbrala okrog aktualne koalicije in sestavila novo, še močnejšo vlado z Janezom Janšo. Vse drugo je glede na politične razmere za Slovenijo res slab obet.

Velikokrat ste kritični, do t. i. opozicije KUL? Kakšni interesi prevladujejo tam?
KUL želi na oblast in izključiti vse druge politične akterje v državi. Energijo in motive črpa iz enopartijskega sistema, ki ga zaradi tega ni sposobna obsoditi. Gre jim za oskubljeno oblast. Za oblast brez učinkovitega izvajanja nalog, ki jih prevzameš s prevzemom oblasti, ki ti jo dodelijo volivci. To je ozko orientirana skupina, ki želi zaščititi določene strukture in njihove privilegije, za katere so pripravljeni izčrpati vse družbene resurse. Njihova pot vodi natanko tja, do koder nas je pripeljal samoupravni socializem. Gre za propad vrednot in komponent, ki zagotavljajo obstoj nekega sistema. Ko zmanjka vsega tega, ostane le še bankrot, oblast pa se poskuša ohraniti s silo. Tako je končala Jugoslavija, ampak ta je temeljila na revoluciji. V demokratični Sloveniji se imamo priložnost tej politiki in posledično razpadu sistema izogniti. Za to imamo svobodne večstrankarske volitve.

Deležni ste tudi številnih groženj zaradi jasnih političnih stališč in stališč do družbenih dogajanj ter žalitev na račun invalidnosti. Kako se odzivate na to?
Že nekaj let sem zelo aktiven državljan. Delujem prek socialnih omrežij, pisanja kolumn in pojavljanja med ljudmi. Konsistentnost mi je prinesla kar nekaj prepoznavnosti. To mi potrjujejo ljudje, ki mi pišejo različna sporočila podpore in me pozivajo, naj vztrajam. Na drugi strani se občasno pojavijo tudi primitivni, nesramni in s tem tudi žaljivi. Imam vedno debelejšo kožo, kar zadeva napade, samozavest pa mi dajejo številne podpore.

Na prve se poskušam čim bolj redno odzivati z odgovarjanjem na sporočila. S tem krepim pozitivno energijo in povezanost. Tiste druge pa vse pogosteje ignoriram, saj je z njimi škoda izgubljati čas, energijo in Bog ne daj še živce.

Živite v Ljubljani. Kakšno je mnenje povprečnih Ljubljančanov o protestih ter o delu in politiki te vlade?
Znano je, da desne vlade v Ljubljani nimajo podpore, kot Ljubljančanu pa se mi zdi, da ima aktualna vlada glede na njeno delo in uspehe vendarle vse manj nasprotnikov.

Ljubljančani imajo/imamo ponavljajočih se protestov brez vsebine vse bolj poln kufer. Ti vplivajo na kakovost bivanja, saj ni prijetno vsak teden gledati in poslušati nekih posebnežev pod svojimi okni. Seveda so moteče tudi blokade cestnega prometa, zaradi česar morajo Ljubljančani prilagajati svoje aktivnosti in gibanje uličnim razgrajačem.

Ste kandidat SDS za poslanca v državnem zboru. Menite, da se s svojo držo in pokončnostjo lahko uvrstite v parlament?
Obeta se mi, da bom kandidat največje in dokazano najbolj konsistentne in najbolje organizirane politične stranke v državi. Gre za stranko, ki je ta čas tudi največja vladna stranka in je ves čas po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji parlamentarna stranka, kjer igra pomembno vlogo, tudi če ni v vladi. Gre za stranko, ki jo ljudje čutimo in jo imamo za svojo. SDS je stranka, ki je bila ustanovljena na podlagi osamosvojitvenih vrednot in vrednot slovenstva, kar Slovenci nosimo v sebi.

Bom se pa osebno ne glede na to, ali bom postal poslanec ali ne, prek svoje stranke nedvomno uvrstil v parlament. Pravzaprav se bomo vsi, ki bomo volili SDS, na neki način uvrstili v parlament. Če bom izvoljen za poslanca, mi bo to v posebno čast in bom tak, kot sem, dal vse od sebe, da bom upravičil zaupanje volivcev.

Mitja Grmovšek

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Evropska komisija predlaga ustanovitev ministrstva za demografijo, ne le urada

Medtem ko v Evropi narašča kakovost življenja, se soočamo...

Ubila je tjulnja, ki ga je poskušala rešiti

Na spletu je zaokrožil žalosten posnetek poskusa reševanja tjulnja,...

ISIS med ramazanom napoveduje teroristične napade po Evropi

Samooklicana Islamska država je ponovno prevzela odgovornost za napad...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...