Vlada Evropski komisiji posredovala nov program: kaj so zapisali?

Vlada je sprejela program stabilnosti in nacionalni reformni program za 2022 ter ju posredovala Evropski komisiji. V luči državnozborskih volitev in izrednih makroekonomskih negotovosti zaradi vojne v Ukrajini ne prinašata novih ukrepov.

Gradivi sta bili po besedah finančnega ministra Andreja Širclja sprejeti v času izjemnih tveganj.

Program je bil oblikovan tudi na podlagi podatkov urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je za letos napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) znižal s 4,7 na 4,2 odstotka. 

Ne glede na to, katera vlada bo vladala, bo po mnenju Širclja treba narediti določene spremembe na področju pokojnin, zdravja, dolgotrajne oskrbe ter zelenega prehoda in digitalizacije.

Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta dva ključna dokumenta t. i. evropskega semestra, v katerih vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike ter prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije.

"Včasih smo govorili o tem, da je kriza vsakih pet in deset let, danes je po šest mesecev že nova kriza," je povedal Šircelj. Trenutno krizo povzroča vojna v Ukrajini, ki prinaša časovno neopredeljena tveganja, saj se ne ve, koliko časa in s kakšno intenzivnostjo bo vojna trajala, je pojasnil minister.

Po Šircljevih besedah program sledi okvirom, ki jih priporočajo mednarodne organizacije kot sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska komisija. 

Javni dolg se v celotnem obdobju v deležu BDP znižuje in se bo do leta 2025 znižal 68 odstotka BDP, kažejo podatki ministrstva.

"Če govorimo o posameznih blagajnah, lahko rečem, da sta tako zdravstvena kot pokojninska blagajna stabilni," je zagotovil minister. Glede finančnih sistemov je izpostavil predvsem rast depozitov, ki presegajo 25 milijard evrov. 

Kot je dejal minister, je najobčutljivejša tema danes inflacija in vodenje denarne politike. To sicer vodi Evropska centralna banka, je spomnil Šircelj in dodal, da se na tem mestu letos pričakuje določene zaostritve, predvsem v smeri prilagajanja denarne politike sedanjim razmeram.

V Sloveniji ima največji vpliv na inflacijo cena energentov in hrane. Pri tem se poraja vprašanje, kako uravnavati to inflacijo, predvsem pa kako ob inflaciji zagotoviti socialno varnost tistim, ki so ob inflaciji najbolj prizadeti.

"Lahko rečem, da je ta vlada ob vseh krizah pripravila zelo obsežen načrt, ki je dal odboj gospodarstva, ki je med enim najvišjih v Evropi in svetu, dal je dejansko gospodarsko rast in minimalno nezaposlenost, dal je odlične temelje za nadaljnji razvoj Slovenije ob upoštevanju vseh tveganj," je še dodal Šircelj.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord