Srbska vojska je na meji s Kosovom v visoki stopnji bojne pripravljenosti. Napetost narašča iz dneva v dan. Prav mogoče je, da smo na pragu nove balkanske vojne. A ne zgolj to … Na razmere je zmotno gledati kot na osamljen primer. Gre za del širše igre na geopolitični šahovnici? Začelo se je v Ukrajini. Se bo nadaljevalo na Kosovu in zatem v Belorusiji, kjer grozi državljanska vojna?
Srbska vojska je v ponedeljek zvečer sporočila, da je zaradi napetosti na Kosovu v najvišji stopnji bojne pripravljenosti po ukazu srbskega predsednika Aleksandra Vučića. To pomeni, da srbske oborožene sile lahko vsak čas stopijo v akcijo. Kot vodja srbskih oboroženih sil je bil na jug države poslan general Milan Mojsilović. Dejal je, da so razmere na obmejnem območju zakomplicirane, zato je nujna prisotnost srbske vojske ob meji med državama (ob upravni/administrativni črti, kot to imenujejo Srbi), poroča Polska Agencja Prasowa.
Srbski portal Blic sicer poroča o tem, da bo Kosovo v letu 2023 “med sedmimi najnevarnejšimi kriznimi žarišči” in da se je vojna vrnila v Evropo. Pozornemu opazovalcu razmer je hitro razumljivo, da na Kosovo ne moremo gledati kot na osamljeno zgodbo, ampak kot del širše igre. Spomnimo na besede Janeza Janše in Lecha Kaczyńskega. Janša je v začetku iztekajočega se leta preroško dejal: “Če Ukrajina pade, potem bo naslednja Moldavija, verjetno potem Gruzija. Lahko se nekaj zakuha na Zahodnem Balkanu.”
“Se pravi povsod tam, kjer obrobje Evropske unije še ni v zvezi. In v Natu. Potem so skoraj zagotovo na vrsti baltske države in potem smo na robu hudega konflikta, ki lahko povzroči tretjo svetovno vojno.” Tudi Kaczyński je ob ruski agresiji na Gruzijo leta 2008 izrekel legendarne besede: “Danes Gruzija, jutri Ukrajina, pojutrišnjem baltske države, potem pa bo verjetno čas za mojo državo, Poljsko.” Vse kaže na to, da je Kosovo del širše geopolitične igre, ki se odvija na evropskem vzhodu.
Belorusiji grozi državljanska vojna?
Zadnje čase veliko prahu dviguje tudi dogajanje v Belorusiji, ki se zdi ključni del sestavljanke za rešitev ukrajinske krize. Na portalu Kurir se sprašujejo, kaj se dogaja. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi se namreč v zadnjih 24 urah celo dvakrat sestal z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom. Na srečanju pa naj bi “dokončno izoblikovali odgovore na določena vprašanja”. Kot je prepričan priznani poljski geopolitik Jacek Bartosiak, ukrajinski konflikt za rusko stran še ni povsem izgubljen, ključ do rešitve pa je verjetno prav Belorusija.
Rusi bi v Ukrajini lahko izsilili nekakšno začasno premirje. Obenem se lahko izkaže, da so si že tako močno podredili Belorusijo, da razglasijo njeno uradno priključitev. Seveda bi najprej razpisali referendum, ki bi ga po uradnih informacijah podprlo 99,9 odstotka volilnih upravičencev. Gre za nasprotje velikega vzhodno-srednjeevropskega projekta oziroma “medmorskega projekta” (zvezo baltskih držav, Poljske, Ukrajine in potencialno Belorusije). Gre za srednje-vzhodno evropski projekt, ki bi dejansko predstavljal protiutež tako Rusiji na eni kot tudi nemško-francoskemu bloku na drugi strani.
Ukrajina gradi alternativne beloruske vojaške sile?
Dokončna rešitev “beloruskega vprašanja” pa je ključna zlasti za Ukrajino, ki namerava preprečiti ponovitev napada na Kijev spomladi letos. Prav tako je treba preprečiti, da bi rusko-beloruska naveza presekala dobavne poti na ukrajinskem zahodu. Zato naj bi ukrajinska stran želela, da se zadeve reši po vojaški poti. V ta namen gradijo uporniške beloruske vojaške enote (podobno pričakujejo od Poljakov). Mogoče je, da bi takšne vojaške enote v bližnji prihodnosti vstopile na belorusko državno ozemlje, kar bi privedlo do državljanske vojne.
Domen Mezeg