97-letna 'tajnica zla' spoznana za krivo pomoči pri umoru 10.505 ljudi

Tožilci trdijo, da je "pomagala in podpirala odgovorne v taborišču pri sistematičnem ubijanju zaprtih tam med junijem 1943 in aprilom 1945 kot stenografka in strojepiska v pisarni poveljstva taborišča".

V morda zadnjem sojenju nacističnim vojnim zločinom je Irmgard Furchner več kot leto dni prisostvovala na sodišču, ko so tožilci orisali svoj primer proti njej. Irmgard Furchner, zdaj že upokojenka, je prva ženska, ki je bila sodno preganjana za zločine iz nacističnega obdobja in obtožena sodelovanja pri umoru okoli 11.000 ljudi v taborišču Stutthof v okupirani Poljski. Na sodišču v mestu Itzehoe se je pojavila na invalidskem vozičku, na glavi je imela poveznjen šal, v naročju pa je stiskala torbico, poroča france24. 

Obtožena je sodelovanja pri 11.412 umorih, tožilci pa trdijo, da je "od junija 1943 do aprila 1945 kot stenografinja in strojepiska v pisarni poveljstva taborišča pomagala in spodbujala odgovorne k sistematičnemu pobijanju tamkajšnjih zapornikov". Furchnerjeva med sojenjem ni niti spregovorila niti ni želela odgovarjati na vprašanja. Na koncu je le poudarila, da ji je žal za to, kar se je zgodilo in da je sploh bila takrat tam. 

"To sojenje je izjemnega zgodovinskega pomena," je dejala državna tožilka Maxi Wantzen in dodala, da je "zaradi minevanja časa to morda zadnje tovrstno sojenje". Wantzen je konec minulega meseca od sodnikov za Furchner zahtevala dvoletno pogojno kazen, najdaljšo možno brez sedenja za zapahi.

Ko naj bi se sodni postopek proti njej septembra lani začel, je sicer skušala pobegniti iz doma za ostarele, kjer živi, in se odpravila na postajo podzemne železnice. Po nekaj urah izmikanja policiji jo je ta le prijela. Pred tem je sodišču napisala pismo, da se sojenja ne bo udeležila.

V zadnjih letih, zlasti po spremembi nemške zakonodaje, je bilo več nekdanjih paznikov in članov osebja koncentracijskih taborišč obtoženih vojnih zločinov, ki so jih zagrešili pod nacističnim režimom. To pa bo najbrž zadnje sojenje nacistom za vojne zločine, je prepričan Rainer Schulze, nemški zgodovinar in profesor na univerzi v Essexu. V kaosu, ki je zavladal ob koncu druge svetovne vojne, je veliko visoko pozicioniranih nacistov pobegnilo v tujino, poroča index.hr.

Med vojno naj bi bilo v taborišče Stutthof odpeljanih kar 100.000 ljudi, razmere so bile krute, taborišče pa je bilo obdano z elektrificirano bodečo žico. Številni zaporniki so umrli zaradi epidemije tifusa, tisti, ki so jih pazniki ocenili za prešibke ali bolne, so bili ubiti, navaja index.hr. V zadnjih dneh vojne, ko se je sovjetska vojska vztrajno bližala taborišču, so pazniki pod pretvezo "evakuacije" preselili na tisoče ujetnikov. "Postavili so jih v majhne čolne in jih potisnili v Baltsko morje. Ljudje so v teh čolnih umirali zaradi izpostavljenosti soncu, brez vode in hrane," je pojasnil Schulz.