Trenutni upravi Gen-I-ja z Robertom Golobom na čelu bo mandat potekel 17. novembra. V torek skupščina družbe Gen-I ni glasovala o vnovičnem imenovanju Goloba za predsednika uprave družbe. Nadzorni svet Gena Energije namreč v ponedeljek ni dal soglasja za njegovo ponovno imenovanje. Gen-I, ki je največji dobavitelj elektrike gospodinjstvom v Sloveniji, je v polovični lasti Gena Energije, preostala polovica družbe je v rokah družbe Gen-EL. Zavrnitev Goloba je bila pričakovana. O tem se je špekuliralo takoj po tem, ko je nadzorni svet Elektra Ljubljana v petek razrešil direktorja Andreja Ribiča. Ribič je na novinarski konferenci svojo razrešitev označil kot politično in dodal, da je končni cilj umik Goloba s čela Gen-I.

Ali gre dejansko za politične menjave na vrhu najpomembnejših energetskih družb v Sloveniji ali za samodrštvo dolgoletnih direktorjev, smo vprašali Petra Novaka, dolgoletnega energetskega strokovnjaka in zaslužnega profesorja. "Poskus zamenjave direktorjev v energetiki je tipično političen in nima strokovnega ozadja. Ne pozabimo, da se bodo v energetiki obračala visoka finančna sredstva. Smo pred volitvami, ki za stranke niso poceni. Stranke potrebujejo donatorje, zato morajo biti na ustreznih mestih ustrezni ljudje," je prepričan Novak.

Peter Novak je diplomiral kot inženir strojništva v Ljubljani in nato doktoriral iz tehniških znanosti na Univerzi v Beogradu. Bil je redni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, njegova področja so bila: gretje, hlajenje in klimatizacija, obnovljivi viri energije in varstvo okolja ter gradbene instalacije. Osem let je bil član Znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje, zadnje štiri leta, do leta 2016, tudi njegov podpredsednik. Je znanstveni sodelavec Inštituta MIK Celje in zaslužni profesor na Fakulteti za strojništvo v Novem mestu, zaslužni član Ameriškega združenja inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo, častni član Mednarodnega inštituta za hlajenje, Evropske organizacije za gretje in hlajenje (REHVA) itd. Foto: BoBo
Peter Novak je diplomiral kot inženir strojništva v Ljubljani in nato doktoriral iz tehniških znanosti na Univerzi v Beogradu. Bil je redni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, njegova področja so bila: gretje, hlajenje in klimatizacija, obnovljivi viri energije in varstvo okolja ter gradbene instalacije. Osem let je bil član Znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje, zadnje štiri leta, do leta 2016, tudi njegov podpredsednik. Je znanstveni sodelavec Inštituta MIK Celje in zaslužni profesor na Fakulteti za strojništvo v Novem mestu, zaslužni član Ameriškega združenja inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo, častni član Mednarodnega inštituta za hlajenje, Evropske organizacije za gretje in hlajenje (REHVA) itd. Foto: BoBo

Gen-I se je pod Golobovim vodstvom usmerjal k obnovljivim virom energije

Novak doda, da je Gen-I danes podjetje s skoraj tremi milijardami prometa in da je Golobu težko očitati slabo vodenje. "Njegova prizadevanja za večjo gradnjo sončnih fotonapetostnih elektrarn in skupnostnih elektrarn so več kot dokaz, da vidi prihodnost v obnovljivih virih energije. Seveda pa ga skrbi zanesljivost oskrbe glede na stanje na trgu in zato je privrženec kombinacije jedrske elektrarne in OVE. Kot bivši profesor na Fakulteti za elektroniko in kot uspešen poslovnež ima vizijo nadaljnjega razvoja energetike v Sloveniji, ki mu jo lahko marsikdo zavida. Njegovo delo ocenjujem z najvišjo možno oceno: odlično, čeprav bi si želel, da bi še več naporov usmeril v razvoj novih domačih tehnologij," je komentiral Novak, ki se z Golobovim simpatiziranjem z jedrsko energijo sicer ne strinja.

Gen Energijo smo zato vprašali, kakšni so vsebinski razlogi nadzornega sveta družbe za neimenovanje Goloba za nov madat na čelu Gen-I-ja, a jih nismo dobili. V odgovoru so zapisali, da je njihov interes "le doseči čim bolj konstruktivno sodelovanje vseh vključenih strani, s ciljem zagotoviti nadaljnje uspešno poslovanje vseh družb v Skupini GEN. Kakršnikoli konkretnejši komentarji postopkov, ki še potekajo, bi bili škodljivi tako za sam proces kot za družbe Skupine GEN."

Novak na vprašanje, ali ne bi bila menjava na čelu podjetja Gen-I po 15 letih vendarle lahko koristna, odgovarja: "Trenutno v energetiki ne vidim osebe, ki bi ga lahko enakovredno nadomestila, čeprav smo vsi nadomestljivi. Vprašanje, ki je odprto, je, kakšne bodo posledice hitre zamenjave." Pri tem Novak meni, da posledice za slovensko energetiko v enem letu ne bodo velike, ker se v tem času lahko zelo malo spremeni.

Dolgoročno pa bi po njegovem mnenju vlada in stranke morale poskrbeti za strokovnost ljudi, ki delajo v energetiki. Pred nami je namreč razvoj novih tehnologij, ki so trenutno še zapostavljene: pravilna uporaba biomase, hitro umeščanje vetrnic v prostor, agro-fotovoltaika in plavajoče fotonapetostne elektrarne (FNE) in gradnja skupnostnih oziroma zadružnih FNE itd. "Zato potrebujemo na teh mestih strokovne ljudi z dolgoročno vizijo in ljudi, ki si upajo. Prehod na OVE mora biti strokoven in finančno utemeljen."

Slovenska energetika na razpotju

Slovenska energetika se je po Novakovih besedah sicer znašla na razpotju. Politika se je odločila za nadaljevanje jedrske opcije in s tem za nadaljevanje centralizirane oskrbe z elektriko ter posledično za visoko odvisnost od uvoza. Domače tehnologije in goriv na tem področju namreč ni. Prav tako z enim samim velikim energetskim objektom pade zanesljivost oskrbe z elektriko, opozarja Novak. "Zato menim, da uporaba sedanje jedrske tehnologije za Slovenijo ni primerna. Čez nekaj desetletji bo prišla nova tehnologija, ki bo za nas primernejša. Naj omenim, da so se ZDA usmerile na OVE in pozneje računajo na SMR – small and medium reactors (majhne in srednje reaktorje, op. a.) Oddati 5,5 do 7 milijard težko ustvarjenega denarja za tujo jedrsko tehnologijo in pri tem ne razviti lastnih zmgljivosti je nedvomno slaba rešitev," je prepričan Novak.

Druga možnost je po Novakovem mnenju prehod na OVE. Do leta 2030 moramo po mednarodnih dogovorih, s katerimi smo se strinjali tudi na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu, zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov in povečati delež OVE na 40 odstotkov.

"Skoraj vse to lahko dosežemo z vlaganji okoli 500 milijoni evrov letno in postanem energijsko bolj neodvisni. Jedrska elektrarna Krško lahko deluje do leta 2060, z dvakratnim podaljšanjem življenjske dobe. Odprto vprašanje pa je, kdo bo lastnik objekta, ko mu bo prvič potekla življenjska doba in je v celoti amortiziran. O tem še nihče ne razpravlja," še sklene Novak.