Cilj knjige vidi Boštjan Videmšek v  tem, da bralcu dobesedno uniči dan, mu vzbudi občutek sramu in krivde.Foto: BoBo
Cilj knjige vidi Boštjan Videmšek v tem, da bralcu dobesedno uniči dan, mu vzbudi občutek sramu in krivde.Foto: BoBo

Novinar je v newyorški knjigarni McNally Jackson v Brooklynu predstavil svojo zadnjo knjigo Dispatches from the Frontlines of Humanity: A Book of Reportage, ki je izšla samo v angleščini. V novi knjigi, ki je februarja izšla pri založbi Cambridge Scholar Publishing, Videmšek opisuje zgodbe, ki jih je v 20 letih poročanja doživel na svetovnih kriznih žariščih.

Ko se danes ozre po svoji dozdajšnji novinarski karieri, ki jo zaznamuje predvsem poročanje z več kriznih žarišč, ugotavlja, da mora biti človek za to, da gre sredi vojne leta 2003 v Irak, mlad in malce nor. A to je zdaj mimo, pravi, našel je novo strast – poročanje o največjem problemu današnjega sveta: podnebnih spremembah.

Videmškova knjiga Dispatches from the Frontlines of Humanity: A Book of Reportage je izšla samo v angleščini, izdala pa jo je založba Cambridge Scholar Publishing. Foto: Cambridge Scholar Publishing
Videmškova knjiga Dispatches from the Frontlines of Humanity: A Book of Reportage je izšla samo v angleščini, izdala pa jo je založba Cambridge Scholar Publishing. Foto: Cambridge Scholar Publishing

Ob premisleku, kako bo svet videti v prihodnje in da bo morebitno naslednjo knjigo predstavljal v povsem drugačnem ozračju in svetu, se je dotaknil tudi nekoč zlatega pravila novinarstva – objektivnosti, besedo pa označil s sočno kletvico. Pri dejstvih objektivnosti ni in ne moreš na enak način obravnavati žrtev umora ali posilstva ter storilca. Za svojo knjigo je dejal, da je njen cilj, da bralcu dobesedno uniči dan, da mu vzbudi občutek sramu in krivde. Knjigo, ki jo je Videmšek posvetil nedavno umrlemu slovenskemu alpinistu Davu Karničarju, je doslej predstavil že v Veliki Britaniji in Franciji.

Na dogodku sta sodelovali tudi avtorica in kritičarka Leonora Flis, ki je predstavila zvrst literarnega novinarstva, program pa je povezovala Miriam Drev.

Leonora Flis je ob tej priložnosti med drugim dejala, da literarno novinarstvo, o katerem je napisala tudi knjigo, pod drugimi imeni živi že od konca 18. stoletja. To je pisava, ki združuje literaturo in dokumentiranje, vsebuje dialog in zaplete, v ZDA pa je bila posebej močna v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.

Videmšek je dejal, da je literarno novinarstvo doživeto oziroma življenje, in ni le poklic. Tisti, ki tako pišejo, veliko potujejo, berejo in čutijo, največji dosežek tovrstnega novinarstva pa je dokumentiranje kolektivnega spomina določenega časa.
Leonora Flis in pesnica, pisateljica, kritičarka in prevajalka Miriam Drev bosta imeli četrtek v dvorani slovenske cerkve sv. Cirila v East Villageu še literarni večer.