Izsledki analiz že kar nekaj časa kažejo, da smo hitro starajoča se družba. Ker se slovensko prebivalstvo uvršča med najstarejša prebivalstva sveta, je bila v času prejšnje vlade sprejeta odločitev o ustanovitvi Urada za demografijo. A aktualna vlada je šla v ukinitev slednjega in se namesto tega raje fokusira na zeleni prehod, ki pa ne bo imel nobene koristi, saj hitro starajoča se družba s seboj prinaša velikanske težave.
Število starejših v EU se bo v naslednjih desetletjih še povečalo. 20 odstotkov prebivalcev je danes starejših od 65 let, do leta 2070 pa naj bi se ta delež povečal na 30 odstotkov. Ob tem naj bi se delež ljudi, starejših od 80 let, več kot podvojil in do leta 2070 dosegel 13 odstotkov.
Statistični podatki Worlddata razkrivajo, da se Slovenija sooča s pravcato demografsko katastrofo, saj se na lestvici s povprečno starostjo uvršča v sam vrh držav z najvišjo povprečno starostjo. Japonska na lestvici prednjači s povprečno starostjo 48,6 leta, sledita pa ji Nemčija s povprečno starostjo 47,8 leta in Italija s povprečno starostjo 46,5 leta. Slovenija se uvršča na 4. mesto s povprečno starostjo 44,9 leta.
V deseterici držav z najvišjo povprečno starostjo lahko zasledimo še Portugalsko (povprečna starost 44,6 leta), Avstrijo (povprečna starost 44,5 leta), Španijo (povprečna starost 43,9 leta), Srbijo (povprečna starost 43,4 leta), Češko (povprečna starost 43,3 leta) in Južno Korejo (povprečna starost 43,2 leta).
Median age:
🇯🇵 Japan: 48.6 years
🇩🇪 Germany: 47.8
🇮🇹 Italy: 46.5
🇸🇮 Slovenia: 44.9
🇵🇹 Portugal: 44.6
🇦🇹 Austria: 44.5
🇪🇸 Spain: 43.9
🇷🇸 Serbia: 43.4
🇨🇿 Czechia: 43.3
🇰🇷 South Korea: 43.2
🇩🇰 Denmark: 42.0
🇫🇷 France: 41.7
🇬🇧 UK: 40.6
🇷🇺 Russia: 40.3
🇳🇴 Norway: 39.5
🇹🇭 Thailand:…— World of Statistics (@stats_feed) January 20, 2024
Nigerija je država z najnižjo povprečno starostjo, ki znaša 14,8 leta. Med državami z nizko povprečno starostjo pa so tudi: Čad (povprečna starost 16,1 leta), Burkina Faso (povprečna starost 17,9 leta), Nigerija (povprečna starost 18,6 leta), Afganistan (povprečna starost 19,5 leta) in Etiopija (povprečna starost 19,8 leta).
“Poglejte tole: demografska katastrofa. Geniji v vladi pa so ukinili Urad vlade RS za demografijo. Zločin nad prihodnostjo Slovenije,” je v zvezi z visoko povprečno starostjo pri nas komentiral prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. V zvezi s tem pa so se pojavili tudi komentarji v smislu: “Meni gre na bruhanje, ko poslušam naše politike o izzivih naše družbe. Podnebne spremembe? Problem številka 1, daleč pred vsemi drugimi, je demografija.”; “To se mora nehat…”; “Takole ne bo šlo več. Staramo se (pre)hitro. Noben zeleni prehod, nobena reforma ne bo pomagala, če bomo družba starčkov. Ne bo penzij ne bo prihodnosti. To bi moral biti glavni fokus politike. Vse politike!”.
Premalo je rojstev za naravno obnavljanje prebivalstva
Ker se nam podaljšuje življenjska doba, imamo pa veliko premalo rojstev za naravno obnavljanje prebivalstva, postajamo zelo stara družba. V slovenskih porodnišnicah smo lani zabeleženih zgolj 16.811 porodov, kar je 613 ali 3,5 odstotka manj kot leta 2022. Čeprav končno število rojenih otrok sicer še ni znano (ocenjuje se, da bi jih lahko bilo okoli 17 tisoč), je povsem mogoče, da se je v Sloveniji lani rodilo najmanj otrok, odkar meritve obstajajo, kar je sicer doslej veljalo za leto 2003 (16.917 rojenih otrok), nato pa je število rojenih otrok vse do leta 2010 naraščalo (tega leta je bilo 22.002 rojenih otrok). Število porodov se je leta 2023, če primerjamo z letom 2022, zmanjšalo v osmih porodnišnicah, največji upad pa so zabeležili v Kranju, poroča STA.
Zaradi premajhnega števila rojstev ima čedalje večje težave gospodarstvo, ogrožena sta zdravstveni, socialni in pokojninski sistem. Velike težave so v šolstvu, domovih za ostarele itd. Namesto da bi aktualna vlada razumela prioritetni pomen reševanja demografske problematike, je ta šla takoj po nastopu mandata v ukinitev Urada za demografijo, ki je navkljub kratkemu času delovanja uspel pripraviti Prvi paket ukrepov za dvig rodnosti in demografske konkurenčnosti Slovenije na 23 straneh, ki so vsebovali 59 predlogov ukrepov, kako izboljšati materialni in finančni položaj družin in otrok; kako spodbuditi med mladimi zanimanje za družinsko življenje, prav tako pa poleg uvrstili tudi ukrepe za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, ukrepe za osveščanje o pomembnosti družinskega življenja, materinstva in očetovstva itn. Za večino od teh ukrepov pa so pripravili tudi izhodišča za usklajevanja in pogajanja z državnimi organi na skupno 73 straneh. Poleg tega so pripravili predloge projektov in ukrepov za zagotavljanje varne in dostojne starosti, medgeneracijskega dialoga in sožitja. Za tri projekte so se vključili v evropski program in pridobili evropska sredstva v višini 450.000 EUR. A žal je delo na tem področju zastalo.
Ž. N.