DZ bo v okviru obravnave predloga novele zakona o javnem redu in miru odločal tudi o uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Predlog dopolnila, ki so ga vložili poslanci koalicije, je pripravilo notranje ministrstvo, z njim pa soglaša tudi vlada.
Med drugim se tako določa kvalificirana oblika prekrška nedostojnega vedenja, če je takšno ravnanje usmerjeno tudi zoper uradno osebo v zvezi z uradnim poslovanjem in zoper najvišje predstavnike oblasti Republike Slovenije ali njegovega bližnjega. "Glede na intenziviranje groženj poslancem in drugim visokim predstavnikom države v zadnjem času se bodo taki primeri nedostojnega vedenja lahko prekrškovno procesirali, če bodo takšna ravnanja osebno zaznale pooblaščene uradne osebe na kraju kršitve," so zapisali na vladi.
To v praksi pomeni, da "se z globo od 500 do 1000 evrov kaznuje, kdor se prepira z uradno osebo pri uradnem poslovanju ali v zvezi z uradnim poslovanjem ali z najvišjimi predstavniki države, poslancem, članom državnega sveta, članom vlade, sodnikom ustavnega ali vrhovnega sodišča ali z njegovim bližnjim, vpije nanj ali se nedostojno vede do njega, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njegovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".
Hojs: Denarna kazen le za neposredno kričanje
Notranji minister Aleš Hojs je v pogovoru z novinarko naše televizije pojasnil, da je bilo v zadnjem času preprosto preveč primerov, ko so se ljudje neprimerno oziroma celo grdo obnašali do najvišjih predstavnikov države, sploh poslancev, na primer Jožefa Horvata iz stranke NSi. Nima pa, tako Hojs, to prav nobene povezave z incidentom, ki se je pred dobrim tednom zgodil na Triglavu.
Po ministrovih besedah je denarna kazen mišljena izključno za neposreden prepir oziroma kričanje, torej konfrontacijo iz oči v oči, ne pa tudi za žaljive transparente ali zapise na družbenih omrežjih. "Predlog, ki mu je vlada sicer že prižgala zeleno luč, je menda tudi koalicijsko usklajen, zato so predlagatelji pričakujejo, da bo dobil zadostno podporo tudi v parlamentu. Še več, minister Hojs celo ocenjuje, da bi lahko dobili kakšen glas tudi iz opozicije, saj niso samo koalicijski poslanci tarča napadov," je v oddaji 24UR poročala Katarina Matejčič.
Opozicija: Gre za poskus utišanja kritikov vlade
Gre za eno izmed dopolnil poslanskih skupin koalicijskih SDS, NSi in SMC, ki so bila naknadno vložena k predlogu novele zakona o javnem redu in miru - ta je v parlamentarni proceduri od maja. Iz opozicijskih vrst pa že prihajajo ostre kritike omenjenega dopolnila.
V LMŠ poudarjajo, da se jim zdi vladni predlog, ki bi na novo uredil prekršek in kaznoval posameznika, ki bi se nedostojno vedel do funkcionarja, nesprejemljiv. "Gre za še enega izmed represivnih načinov, s katerim poskuša vlada utišati vse, ki bi izražali kritiko do njenega dela. Zakon o varstvu javnega reda in miru že zdaj pozna prekršek, ki z globo sankcionira vsakega posameznika, ki kali javni red in mir," opozarjajo. "Razžalitev mene kot poslanke ali vas kot novinarke je enako močna in ima enako težo. Zakaj bi potem kaznovali nekoga, ki meni izreče žaljive besede, trikrat strožje kot nekoga, ki enake besede izreče vam," se je v izjavi za medije vprašala Tina Heferle.
Ukrep je kot škodljiv ocenil tudi vodja poslancev SD Matjaž Han. "S takšnimi predlogi se konflikti v naši družbi ne zmanjšujejo, temveč poglabljajo. Če želi politika umiriti razmere v državi, je pogovor boljši kot kaznovanje ljudi, ki se 'derejo' na poslance," je zapisal v odzivu za javnost. Kot je še poudaril, je ljudi nujno poskusiti razumeti, za primere pretiranih in neprimernih reakcij pa v državi po njegovi oceni že obstajajo ustrezne institucije.
Da gre za represivni ukrep, očitajo tudi v Levici. "To ni nič drugega kot aroganten poskus utišanja protestov proti tistim, ki privatizirajo zdravstvo, ropajo prebivalstvo in obdarujejo najbogatejše, zlorabljajo reševanje koronakrize, zatirajo kritike in rušijo javne institucije," so zapisali. Pravijo, da omenjeni ukrep dokazuje prav to, da je jeza ljudi popolnoma upravičena.
Odzvali so se tudi v Protestni ljudski skupščini, ki že 71. petkov zapored s protivladnimi protestniškimi akcijami vztrajajo na ulicah. Prepričani so, da se zakon spreminja ravno z namenom onemogočanja javnega izražanja in kakršnegakoli nasprotovanja vladi. "Janševa vlada je danes ponovno dokazala, da s polnimi usti demokracije poskuša omejevati svobodo govora in se pri tem poslužuje najbolj očitno diktatorskih ukrepov. S kaznijo do 1000 evrov bi radi oglobili navadne ljudi za "nedostojno vedenje" do njihove veličine. Medtem pa sami po mili volji žalijo, blatijo, manipulirajo in napadajo veliko večino državljank in državljanov, ki že več kot eno leto zahtevamo demokratične volitve in konec te nesposobne, koruptivne in totalitarne strahovlade," so zapisali.
Incident pred parlamentom
V času obravnave zakona o nalezljivih boleznih je bilo več poslancev žrtev napadov nasprotnikov tega zakona, zbranih pred poslopjem parlamenta . Policija je tako julija obravnavala več prijav zaradi ponižujočih ravnanj in groženj na škodo nekaterih poslancev državnega zbora. Kot smo že poročali, so bili groženj deležni nekateri poslanci SDS, predsednik SNS Zmago Jelinčič ter poslanec NSi Jožef Horvat, na katerega so protestniki vpili, mu grozili in ga tudi pljunili v obraz.
Vodje poslanskih skupin so po teh dogodkih ocenili, da je treba spremeniti varovanje državnega zbora. Zaradi pomislekov o pasivnosti policistov pri tem varovanju, je generalni direktor policije Anton Olaj odredil strokovni nadzor nad delom policijske enote, ki varuje DZ. Po nadzoru so trije vodilni na Policijski upravi Ljubljana tudi dobili opomine pred odpovedjo.
Celotno policijsko poročilo sicer razkriva, da so policisti poslancem predlagali, da državni zbor zapustijo skozi vhod v Tomšičevi ulici, saj so ocenili, da jih bodo zmerjali in nanje kričali. Nekaj poslancev je navodila upoštevalo, večina pa je ignorirala navodila policistov in je stavbo zapustila skozi glavni izhod. Policisti so poslance spremljali do njihovih vozil in jim s tem zagotovili neposredno varnost. Poročilo še navaja, da kljub zagotavljanju varnosti poslancev niso mogli preprečiti vpitja in žaljenja poslancev s strani protestnikov.
V koalicijskih vrstah pa so pozivali tudi k spremembi kazenskega zakonika, da bi napad na predstavnike oblasti postalo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne več le na predlog oškodovanca. Na ministrstvu za pravosodje predlog še pripravljajo.
Težke besede pod Triglavom
Sredi avgusta se je incident zgodil tudi na Kredarici pod Triglavom, ko so petkovi protestniki tam naleteli tudi na premierja Janeza Janšo in ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Padlo je nekaj težkih besed.
Vanju so uprli kamere in svetilko ter Janši med drugim očitali, da javnosti ne prisluhne in da se ne požvižga na protestnike. Dodali so, da nima sramu in sočutja, ter da je "zdrahar". Žaljivi in provokativni komentarji so leteli tudi na Hojsa.
Premier Janša je z njimi izmenjal nekaj besed. Na posnetku se sliši, ko reče: "Nisem pa vedel, da ima Polje danes dan odprtih vrat."
KOMENTARJI (1965)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.