Tema pogovora med Željkom Komšićem in novinarjem agencije Tanjug je bila trenutna politična situacija v BiH in blokada Milorada Dodika.
Incident se je zgodil po novinarjevem vprašanju glede Dodikove namere za formiranje vojske Republike Srbske in vračanja pristojnosti. Komšić je dejal, da to ne gre tako. "Sprejeli bomo zakon, nato pa bomo rekli, da nam ni več všeč. V kateri državi to funkcionira? Če je treba zakon spremeniti, tega ne more storiti Dodik, to lahko stori samo parlamentarna skupščina BiH, v kateri sodeluje tudi on s svojo stranko. O čem se potem pogovarjamo? Da bo še enkrat oblikoval vojsko Republike Srbske, ki bo nadaljevala svojo tradicijo? Vojsko, ki je storila genocid v Srebrenici? Naj rečemo, da je s tem vse v redu?"
Novinar je na to dejal, da so bili zločini storjeni na obeh straneh. Komšič se je s tem strinjal, a je poudaril, da je bilo presojeno, da je genocid storila vojska Republike Srbske. "To je bil genocid. In to ni moje stališče, to piše v razsodbi mednarodnega sodišča. Genocid je genocid, o tem se ne da debatirati. Se strinjate s tem?"
Novinar mu je odgovoril, da se s tem ne strinja. "Ampak moje mnenje ni pomembno."
"Seveda je pomembno. Zelo je pomembno. Zakaj se ne strinjate s tem?" je vztrajal Komšić.
Novinar mu je odvrnil: "Da se je v Srebrenici zgodil strašen zločin ..."
Genocid, ne strašen zločin, ga je popravil Komšić. "Tako piše v odločitvi sodišča. Strašni so bili neki drugi zločini, to je bil genocid."
"To je vaše mnenje," mu je odvrnil novinar. Komšić pa: "To ni moje mnenje, tako je odločilo sodišče."
"In vi se s tem strinjate?" ga je vprašal novinar. "Vi pa se ne?" mu je Komšić vrnil vprašanje.
"S to razsodbo se ne strinjam," je naposled dejal novinar. Komšić pa je vstal, si snel mikrofon in rekel: "Potem boste morali ta intervju narediti s kom drugim. Uživajte v Sarajevu!" Zahvalil se mu je in odkorakal ven.
Kot je znano, se najnovejša kriza v BiH zaostruje že nekaj mesecev, odkar je začel Dodik postopoma uresničevati načrt o de facto neodvisnosti Republike Srbske z razglašanjem nekaterih osrednjih državnih institucij, kot so vojska, pravosodni organi in carinska uprava, za nezakonite in nepristojne. Obenem je sicer večkrat poudaril, da Republika Srbska ostaja zavezana ustavni ureditvi BiH, ki jo sestavljata dve entiteti in trije suvereni narodi, in da nima namena destabilizirati države.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Christian Schmidt je v nedavnem poročilu ocenil, da je grožnja daytonskemu mirovnemu sporazumu in celovitosti BiH velika, kot še ni bila. Kot posebej nevarno je izpostavil grožnjo Dodika o umiku srbskih enot iz bosanske vojske in vzpostavitve posebne srbske vojske. To je opredelil kot odcepitev brez uradne razglasitve odcepitve.
Spričo svaril se je v zadnjem času v BiH znova bolj angažirala mednarodna skupnost. Vsi trije člani predsedstva BiH so se tako v ponedeljek ločeno sestali s posebnim odposlancem ZDA za Zahodni Balkan Gabrielom Escobarjem, ki je predvsem poudaril, da je treba daytonski sporazum, pa tudi vse zakone, ki jih je parlament BiH sprejel po letu 1995, spoštovati.
Poleg tega se je Dodik v nedeljo zvečer v Sloveniji, ki predseduje Svetu EU, srečal s premierjem Janezom Janšo. Slednji je glede pogovora tvitnil, da je šlo za vsebinski pogovor o situaciji v BiH. "Ozemeljska celovitost ter spoštovanje obstoječe ustavne ureditve z upoštevanjem enakih vatlov za vse temelj za sožitje njenih narodov in razrešitev aktualnih dilem. Prihodnost v polni suverenosti BiH in članstvu v EU," je zapisal.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.