Eden vidnejših predstavnikov petkovega protestniškega gibanja Jaša Jenull. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Eden vidnejših predstavnikov petkovega protestniškega gibanja Jaša Jenull. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Gre za tožbo državnega odvetništva v povezavi z izterjavo stroškov policije zaradi varovanja neprijavljenih shodov, so za časopis Dnevnik potrdili na odvetništvu, več informacij pa zaradi varovanja interesov postopka niso razkrili. Po informacijah časopisa je bila tožba vložena prejšnjo sredo, usmerjena pa naj bi bila proti enemu od vidnejših predstavnikov petkovega protivladnega protestniškega gibanja Jaši Jenullu. Policija trdi, da je eden od organizatorjev protestov in posledično odgovoren za policijske stroške.

Višine tožbenega zahtevka na odvetništvu niso razkrili, po informacijah Dnevnika pa ta znaša od 1000 do 2000 evrov, prav tako še ni znano, na katerega od skoraj 90 neprijavljenih protestnih shodov se tožba nanaša. Šlo naj bi za prvega od več deset potencialnih tožbenih zahtevkov. Ne Jenull ne kdo drug iz protestniškega gibanja tožbe še ni prejel. Sodišče jo bo verjetno poslalo toženi stranki v tednu, dveh, piše Dnevnik.

Policija je sporočila, da je z varovanjem protestov, ki so potekali od lanskega maja do letošnjega novembra, nastalo za več kot 1,2 milijona evrov stroškov. "S finančnimi grožnjami posameznim protestnikom skušajo preprečiti proteste," je, da gre za zastraševanje, dogajanje za časopis komentiral Jenull.

Po informacijah portala N1 naj bi bila skupna vsota, ki jo v dosedanjih zahtevah od domnevnih organizatorjev shodov terja ministrstvo za notranje zadeve, teh zahtev naj bi bilo nekaj več kot 30, nekaj manj kot 200 tisoč evrov.

V Pravni mreži menijo, da takšne tožbe ne sodijo v pravno državo

V Pravni mreži za varstvo demokracije menijo, da za takšne postopke ni pravne podlage. "Dejstvo je, da je bila večina protivladnih shodov od marca 2020 spontanih, neorganiziranih. V nam znanih primerih protivladni protesti niso imeli organizatorja, kot ga opredeljuje veljavni zakon o javnih zbiranjih," so zapisali v odzivu za Večer. Komentar k temu zakonu pojasnjuje tudi, da tisti, ki podpira udeležbo na shodu, k njej vabi in podaja napotke za izvedbo shoda, ni organizator shoda, ampak le pobudnik.

Pojasnili so, da zakon o javnih zbiranjih vsebuje zelo natančno definicijo, koga šteti za organizatorja shoda. Organizator shoda je "fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom". Po njihovem vedenju protivladni shodi niso izvedeni za račun posamezne fizične ali pravne osebe, nobena oseba se ne razglaša javno kot organizator ali kot tak nastopa pred državnim organom.

"Četudi bi bili shodi organizirani, pa glede povračila stroškov policije velja, da zakon o javnih zbiranjih v 35. členu predvideva, da organizator v določenih primerih povrne stroške posredovanja policije. Vendar zakon izrecno govori, da je treba povrniti stroške le, ko policija posreduje na prireditvi, ne pa na shodih. Ravno tako policija nima pravne podlage, po kateri bi zahtevala povrnitve škode po pravilih civilnega prava, saj ni izpolnjena temeljna postavka za odškodninsko odgovornost, to je protipravnost," so še zapisali za Večer.

V pravni mreži bodo nudili pravno pomoč vsem, ki se bodo obrnili na njih. Menijo, da takšne tožbe ne sodijo v pravno državo in predstavljajo hudo kršitev z ustavo zajamčenih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Država proti organizatorjem protestov