V letu 2024 in 2025 nas vse skupaj čakajo novi davki, ki jih je uvedla vlada, in višje cene elektrike. Vsi skupaj bomo prikrajšani tudi zvišanje plač, ki ga je predvidevala dohodninska zakonodaja, a ga je vlada Roberta Goloba s spremembo zakonodaje preprečila. Poglejte si, kje vse boste v letu 2024 in 2025 izgubljali denar.
Vsi odjemalci električne energije si lahko prihodnje leto obetamo višje položnice za elektriko. Zakonodaja namreč električnim distributerjem po novem omogoča, da kljub državni regulaciji cen, ki je bila podaljšana za eno leto, deset odstotkov porabljene energije zaračunajo po novem ceniku, ki je pri distributerjih v povprečju višji za 60 odstotkov. Tako si lahko iz tega naslova po izračunih strokovnjakov obetamo za okoli šest odstotkov višje zneske na položnicah.
Dodatno bo mnoge od 1. julija naprej udarila višja omrežnina. Ta bo namreč višja za odjemalce, ki imajo toplotno črpalko, polnijo električne avtomobile ali imajo sončno elektrarno. Spletno orodje, ki ga je objavila agencija za energijo, kaže, da bodo več plačevali tudi manjši porabniki električne energije, na boljšem pa bodo večji. Avtor spodnjega prispevka, ki mesečno za električno energijo v povprečju odšteje 70 evrov, bo na primer za oskrbnino po izračunu omenjenega spletnega orodja mesečno plačal okoli osem evrov več omrežnine.
Nov davek bo v prihodnjem letu dobilo gospodarstvo. Zakon za popoplavno obnovo, ki ga je sprejel državni zbor, je namreč zanje določil petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, in sicer na 22 odstotkov. Z 0,2 odstotka bo obdavčena bilančna vsota bank.
Vsi, ki doslrj niso želeli imeti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bodo tega od začetka prihodnjega leta morali imeti in ga tudi plačevati. Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je DZ sprejel poleti, namreč s 1. januarjem 2024 predvideva preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Ta bo med drugim obvezen za vse zaposlene in upokojence in bo znašal 35 evrov.
1. julija 2025 bomo morali vsi, ki smo zaposleni, delodajalci in upokojenci začeti plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Za posameznike bo prispevek znašal en odstotek bruto plače. Tako bo posameznik, ki prejema 2000 evrov bruto plače mesečno, odštel 20 evrov. Ravno toliko bo moral prispevati njegov delodajalec. Prispevek bodo morali plačevati tudi upokojenci in samozaposleni. Njim bodo odšteli drugačne zneske, in sicer en odstotek neto pokojnine za upokojence in dva odstotka za samostojne podjetnike.
Vsi skupaj pa bomo v prihodnjem letu izgubili dodatni prihodek, ki ga je predvidevala dohodninska zakonodaja in sprejela vlada Janeza Janše, a jo je zdajšnja vlada Roberta Goloba spremenila. Po izračunu novinarjev Financ bo povprečna neto plača v prihodnjem letu na ta račun nižja za dobrih 55 evrov, dvojna povprečna plača pa za 85 evrov. V letu 2025 bo omenjena izguba še nekoliko višja, saj je s strani Golobove vlade preklicana dohodninska zakonodaja predvidevala postopno petletno davčno razbremenjevanje plač.
Ob vseh omenjenih obremenitvah pa nas bo tudi v prihodnje še naprej udarjala inflacija. Te sicer ne gre v celoti na račun vlade, saj je v veliki meri odvisna tudi od mednarodnih dejavnikov, pa vendarle, doslej nismo videli še nobenih resnih ukrepov vlade, da bi jo ta omejila.
Aleksander Vodeb/Moja Dolenjska