V dveh letih zbrali veliko zgodb o ribištvu slovenske Istre

Projekt Zgodbe o ribištvu slovenske Istre skozi čas je v dveh letih presegel cilje, je danes na novinarski konferenci v Izoli ocenil direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper Rado Pišot. Po besedah vodje projekta Lucije Čok so želeli predvsem opozoriti javnost, da je Slovenija obmorska država, in ohraniti raznoliko dediščino Istre.

IZOLA > “Ob statistiki, kolikokrat je v slovenskih učbenikih omenjena beseda morje, smo se zgrozili," je dejala vodja projekta. Tako so si za cilje postavili revalorizacijo ribištva, ohranjanje tradicionalne prehrambne kulture, varstvo ribiške kulturne dediščine, razvoj medgeneracijskega sodelovanja v podporo ribištvu in vključevanje vsebin o morju in ribištvu v izobraževanje.

“Vsi, ki so segli čez ta prostor, so pustili svojo dediščino”

Pri tem so se navezali na druge značilnosti prostora. "Tukaj se seveda ne le srečujeta dve etniji, srečujejo se tudi različni vplivi iz preteklosti - od beneškega, avstrijskega, francoskega ... Vsa ljudstva in oblasti, ki so segli čez ta prostor, so pustili svojo dediščino in to bi želeli ohraniti," je še dejala.

S temi nameni so v dveh letih izpeljali osem delavnic za promocijo ribištva med mladimi. Na izolski srednji šoli so pripravili dva dneva odprtih vrat s predstavitvami mladih kuharjev. Drugi je bil danes, v njegovem okviru so organizirali tudi novinarsko konferenco o projektu.

Skupina raziskovalk ZRS Koper je opravila 30 intervjujev o istrski prehrambeni kulturi in zbrala stare recepte. O tem sta nastali dve zgibanki. Opravila je tudi 10 intervjujev z nekdanjimi delavkami tovarne ribjih konzerv.

Na koncu je izšla znanstvena monografija Lucije ČokOkus po morju - Stara istrska kuhinja. "To ni kuharski priročnik," je poudarila avtorica in pojasnila, da so v knjigi tudi recepti za jedi, ki jih danes ne bi več jedli. Kot primer je navedla buton, jed iz črevesja cipljev. Vsak recept je opremljen z zgodbo o zgodovini jedi. Del knjige je namenjen tudi zgodovini prehrambene industrije v Istri.

Za učitelje so pripravili priročnik o ribištvu, morju in kulturi Istre. Šolam je namenjena tudi animacija o starih poklicih. Na spletu so objavili slovar narečnih slovenskih in italijanskih izrazov, povezanih z ribištvom.

Projekt je nastal v Lokalni akcijski skupini Istre. Trajal je dve leti. Z 200.000 evri ga je financiral evropski sklad za ribištvo.

Vodilni partner je ZRS Koper. "Vesel sem, da so raziskovalke ZRS skupaj s partnerji prišle do številnih dosežkov, ki pravzaprav presegajo tisto, kar je bilo v začetku zastavljeno, in se že odlično prenašajo v prakso," je dejal direktor Rado Pišot. Čeprav je ZRS nacionalno in mednarodno usmerjen raziskovalni inštitut, so zanj pomembni tudi taki projekti, s katerimi neposredno prenašajo znanje v okolje, v katerem delujejo, je še poudaril.

Sodelovali so italijanska skupnost, šole, gostilna, ribiči ...

Med drugimi partnerji je bila dejavna Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola. "V zgodbi je poleg medgeneracijske solidarnosti pomembna tudi mešana etnična stvarnost, ki nas obdaja. Ravno ribiči so hranitelji tega spomina in ravno v ribištvu je bila in je italijanska skupnost zelo prisotna," je opozorila Lucija Čok.

Sodelovalo je 15 osnovnih in srednjih šol iz slovenske Istre. Srednja šola Izola se je po besedah vodje projekta izkazala, ker nihče ne bi mogel tako predstaviti stvarnosti, kot so jo mladi dijaki gostinske smeri.

Gostilna Bujol je kot partnerica v praksi pripravljala jedi, ki so jih ponovno odkrili. V projekt je bilo vključenih osem ribičev. Promocijo je vodilo Turistično združenje Izola.

Na občini Izola menijo, da takšni projekti dajejo dušo Izoli, in upajo, da bodo rezultati projekta uporabni v praksi ter pripomogli k razvoju, predvsem turizma, je dejala podžupanja Nataša Čerin.

---