Z reformo želijo zagotoviti ustrezno in stimulativno plačilo za delo, povečanje učinkovitosti posameznega dela javnega sektorja ter zagotoviti kakovostno in dostopno javno storitev. A kot je opozorila ministrica, samo prenova plačnega sistema ne bo dovolj. Med drugim je omenila, da bilo treba ustrezno prenoviti kriterije za nekatere pravice javnih uslužbencev, kot so letni dopust, dodatek za stalnost, poklicno zavarovanje.
Nova plačna lestvica bi izhajala iz minimalne plače in odpravila uvrstitve pod minimalno plačo. Ali drugače: prvi plačni razred bi bil po prevedbi plačne lestvice določen v višini minimalne plače. Novo plačno lestvico bi sestavljalo 67 plačnih razredov, pri čemer bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti sedem.
Kot so povedali na sindikalni strani, vlada predlaga tudi, da bi bil razpon med plačnimi razredi tri odstotke, in ne več štiri, kot je to sedaj. Vrednost plačnih razredov bi se usklajevala enkrat letno. Pri prevedbi v nove plačne razrede bi se osnovne plače največ povišale v spodnjem delu, nikomur pa se ne bi znižale. Uveljavitev nove plačne lestvice je predvidena do 1. januarja 2024.
S predlaganimi plačnimi stebri bodo ločeno urejali specifike, ki veljajo za posamezne dejavnosti. Pri tem ostaja načelo enakega plačila za enako delo, bi pa znotraj stebra zagotovili primerljivost posameznih poklicev, torej enako plačilo za primerljivo delo znotraj posameznega stebra, je pojasnila ministrica.
Eden od ciljev prenove plačnega sistema je tudi oblikovati sistem, ki bo privlačnejši za mlade. Javni sektor je po njenih besedah namreč v bitki za mlade talente nekonkurenčen v primerjavi z zasebnim sektorjem. "To je tisto, kar nas močno skrbi in čemur želimo s plačno politiko dati več poudarka. Načelo senioritete bomo, če bomo želeli privabljati mlade kadre, morali nekako omejiti, če ne vsaj nevtralizirati," je dejala ministrica. Vlada zato predlaga tudi hitrejše napredovanje na začetku kariere.
Ob novi plačni lestvici in stebrih so med bistvenimi rešitvami predlagane reforme še prevetritev sistema napredovanja in nagrajevanja ter pregled vseh dodatkov v javnem sektorju in potreb po ostalih spremembah v javnem sektorju.
Tako kriteriji za napredovanje kot delovno uspešnost bi se vzpostavili znotraj posameznega stebra, pri čemer bi vzporedno prenovili sistem kariernega napredovanja, je razvidno iz gradiva, ki ga je pridobila STA. Po trenutnem vladnem predlogu so med stebri možne tudi razlike v višini obsega sredstev za delovno uspešnost.
Vlada sicer predlaga začasno zamrznitev napredovanj in redne delovne uspešnosti. Te bi po besedah ministrice zamrznili, dokler ne začnejo v celoti izvajati novega plačnega sistema. Kot je dejala, namreč ravno v sistemu napredovanj ugotavljajo anomalije, saj se odlične ocene, ki so podlaga za napredovanje, "delijo kar vsepovprek". Obenem ta napredovanja pomenijo velika javnofinančna sredstva, ki jih lahko usmerijo v hitrejše uveljavljanje novega plačnega sistema.
O finančnih učinkih, kljub preliminarnim izračunom, ministrica včeraj ni želela govoriti, ker ne želi prejudicirati, koliko bo plačna reforma kot taka stala. "Lahko pa povem, da bo implementacija plačne reforme verjetno potekala v nekaj fazah. Več kot bomo prihrankov našli znotraj samega sistema, hitreje bomo tudi lahko implementirali vse rešitve," je dejala na novinarski konferenci po današnjem srečanju s sindikati.