Pšenica. Foto: Pixabay
Pšenica. Foto: Pixabay

Kot je sporočila agencija, so Žito, Mlinotest, Mlinopek in Panvita pri določanju odkupnih cen pšenice usklajeno ravnali v obdobju od 6. julija 2020 do najmanj 13. oktobra 2020, podjetje Mlin Korošec pa v obdobju od 6. julija 2020 do najmanj 6. novembra 2020. S tem so podjetja neposredno ali posredno določala odkupne cene za pšenico, so pojasnili v AVK-ju. Odločbo so izdali 22. decembra lani.

Agencija je ugotovila, da so se predstavniki omenjenih podjetij 6. julija 2020 sešli na neformalnem sestanku in se dogovorili ter si izmenjali informacije o odkupni ceni pšenice v letu 2020. "Stranke postopka so po sestanku tudi sprejele cenike, v katerih so vse določile enake odkupne cene za posamezne kakovostne razrede pšenice oziroma so določile odkupne cene, ki se med seboj razlikujejo zgolj minimalno," so pojasnili.

Vse navedeno predstavlja omejevalni sporazum oziroma usklajeno ravnanje, katerega cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Slovenije oziroma na znatnem delu notranjega trga, kar bi lahko prizadelo trgovino med članicami Evropske unije, so pojasnili.

Obravnavana podjetja so ugotovitvam agencije po njenih navedbah med celotnim postopkom nasprotovala. Zatrjevala so, da s svojimi ravnanji niso kršila pravil varstva konkurence in da so očitki agencije o omejevanju konkurence neutemeljeni.

Odločba AVK-ja še ni pravnomočna, saj imajo stranke v postopku zoper njo pravico do sodnega varstva. O morebitnih tožbah zoper upravne odločbe agencije odloča upravno sodišče.