Vladimir Putin je v intervjuju za rusko televizijsko postajo Rusija dejal, da je Aleksander Lukašenko, ko je zagrozil z ustavitvijo tranzita ruskega zemeljskega plina prek beloruskih plinovodov, to rekel le v navalu jeze. Dal je tudi vedeti, da bi tak ukrep poslabšal odnose med Moskvo in Minskom. Lukašenko, ki bi si težko privoščil izpad prihodkov od tranzita zemeljskega plina, je v času težav s preskrbo s tem energentom v EU tik pred zimo to izjavil, potem ko so prejšnji teden v Bruslju zaradi njegovega povzročanja migrantske krize napovedali nove sankcije. Z načrtnim pošiljanjem migrantov, večinoma Iračanov in Sircev, na poljsko mejo pa hoče beloruski samodržec kaznovati EU, ker je lani uvedla sankcije po prirejenih rezultatih predsedniških volitev.
Poljska zadnje tedne v nasprotju z mednarodnimi sporazumi prosilce za azil pošilja nazaj v Belorusijo. Samo na poljski strani meje so doslej našli osem mrtvih migrantov, število preminulih na beloruski strani meje, kjer šotori več tisoč premraženih in lačnih talcev dveh držav, pa ni znano. Putin je zdaj pokazal pripravljenost, da pomaga reševati to situacijo. Zahodne države pa je obtožil, da skušajo odgovornost za migrantsko krizo, ki naj bi jo povzročile s svojim vojaškim posredovanjem v Afganistanu in Iraku, preložiti na Moskvo.
Nove sankcije
V nedeljo je pariški tednik Le Journal du Dimanche objavil intervju z visokim predstavnikom EU za zunanjo in varnostno politiko Josepom Borrellom, ki je za ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov EU napovedal »zeleno luč za širitev sankcij, da bi se te uveljavile za vse, ki sodelujejo v trgovini z migranti, na primer za letalske družbe in potovalne agencije, s tem da se bo njihovim direktorjem onemogočilo potovanja in zamrznilo premoženje v Evropi«.
Sankcije se pripravljajo tudi proti ruski letalski družbi Aeroflot, ker prevaža migrante v Belorusijo. Turkish Airlines in Cham Wings, turška in sirska letalska družba, pa sta pohiteli in zdaj prenehali voziti migrante v Belorusijo.
Vodja evropske diplomacije Borrell je še dejal: »Obenem bomo že v ponedeljek uvedli sankcije proti tridesetim odgovornim v Lukašenkovi vladi. Lukašenko je mislil, da nas bo na tak način (ko uporablja proti EU migrante) stisnil v kot in bomo morali odpraviti sankcije. A zgodilo se bo povsem nasprotno. Sankcije bomo še okrepili proti tistim, ki sodelujejo z njim.«
Napetosti med Zahodom in Rusijo
Rusija pa po Borrellu ostaja »globalni partner«. Dodal je: »Seveda obstaja ruska grožnja, sicer ne bi imeli svojih vojakov v baltskih državah.« Kot pravi Borrell, imajo članice EU štirikrat večji obrambni proračun kot Rusija, a vsaka »po svoje porablja denar za obrambo«.
Zlasti zdaj, tik pred zimo, bi bilo močno orožje Kremlja zemeljski plin, saj ga EU porabi tretjino iz Rusije. Nekateri tako menijo, da Putin podpira Lukašenka pri njegovi grožnji o zaprtju beloruskih plinovodov za EU. V sobotnem televizijskem intervjuju je Putin vendarle izrazil nasprotovanje takšni grožnji in dejal, da mu Lukašenko v zadnjih dveh telefonskih pogovorih ni nikoli niti namignil, da bi lahko onemogočil preskrbo EU z ruskim zemeljskim plinom.
Putin pa je v istem intervjuju označil Natove vojaške vaje z udeležbo ZDA v Črnem morju za »resno izzivanje« Rusije. Črno morje je postalo konfliktno območje med Rusijo in Zahodom po ruski priključitvi Krima leta 2014. Zahodne države pa so zdaj zaskrbljene zaradi premikov ruskih čet na meji z Ukrajino, prav tako zaradi sedanjega urjenja ruskih bombnikov in padalcev v Belorusiji.
