DL: Evidentiranje delovnega časa - So pravice delavca zdaj bolj zaščitene?

29.1.2024 | 14:40

Marsikje so zdaj uvedli elektronsko evidentiranje delovnega časa. (Foto: L. M.)

Novela zakona o evidentiranju delovnega časa razburja zaposlene, delodajalce … – Kritike iz vrst sindikatov – Bo z natančnim popisovanjem delovnega časa kršitev delovne zakonodaje res manj? – Inšpektorji sprva svetovali, po novem letu kaznovali – Kaj pravijo v podjetjih?

Pred kratkim je začela veljati novela Zakona o evidentiranju delovnega časa in njegovo natančnejše beleženje je postalo obvezno (skoraj) za vse. Ministrstvo za delo je nov zakon uveljavilo, da bi onemogočilo kršilce, ki so marsikje zaposlene silili v delo prek delovnega časa in neplačane nadure.

A novela je razburila veliko delodajalcev pa tudi zaposlenih, saj naj bi bila neživljenjska in jo je v praksi nemogoče izvajati. Celo aktualna vlada, ki jo je sprejela, o novosti ni prav enotnega mnenja. Veliko jih meni, da odgovorna podjetja dobro skrbijo za zaščito delavcev, in bi morali za kršilce le vzpostaviti dobro delujočo pravno državo, od nadzora do sodišč, ne pa, da se zdaj z birokracijo bremeni vse.

VISOKE KAZNI

A nova zakonodaja kljub vsemu velja in do konca leta bodo delovni inšpektorji bolj opozarjali in svetovali, po novem letu pa bodo ukrepi ostrejši in sledile bodo tudi kazni za kršitelje, ki ne bodo majhne – znašale bodo od tri do 220 tisoč evrov.

Delodajalci, ki so morali že do zdaj voditi dnevno evidenco o številu opravljenih ur za vsakega delavca – Zakon o evidencah delovnega časa velja od leta 2006 –, morajo zdaj beležiti še čas njegovega prihoda na delo in odhoda domov, obseg izrabe odmora med delovnim časom ter ure, opravljene v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času (nočno, nedeljsko, izmensko, praznično delo).

V evidenci mora biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure. S tem se želi zagotoviti verigo seštevka in preprečiti popravke za nazaj.

DODATNI STROŠKI

Evidenco delodajalci lahko vodijo na listu papirja, na računalniku ali podobno, a te spremembe bodo marsikoga prisilile v elektronsko vodenje, saj je npr. za večje število delavcev vse te podatke neobvladljivo voditi ročno. Dela bo torej več, za marsikakšno podjetje bo to pomenilo tudi dodatne stroške.

»Največje nove obveznosti delodajalca so, da mora delavca na plačilni dan pisno obvestiti o evidenci izrabe delovnega časa za pretekli mesec. Zato bo najpreprostejša rešitev prehod na elektronsko beleženje, čeprav so zlasti manjši delodajalci še na ročnih evidencah,« meni direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Novo mesto Emilija Bratož. Veliko jih vodi tudi t. i. bonus ur, ki jih koristijo, ko ni sezone, ko so prazniki, itn.

SINDIKAT: ZAKON NEJASEN

Da je zakon dobrodošel, a da ga bo očitno treba še dodelati oz. dobiti vsaj konkretnejša navodila glede izvajanja – npr. za delo zunaj sedeža podjetja, pravilno beleženje odmorov itn. – meni Igor Iljaš, koordinator novomeške območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

»Namen zakona je boljša zaščita delavcev, vendar se bojim, da bodo tisti delodajalci, ki iščejo obvode, te iskali tudi tu. Zaradi nejasnih navodil za izvajanje zakona dejansko obstaja občutek, da gre za dodatno birokracijo in administrativno obremenitev,« pove Iljaš, in na vprašanje, ali meni, da je novi zakon primeren glede za razvoj sodobnih oblik dela, ki jih je dandanes vse več – delo od doma, svobodno razporejanje delovnega časa, prilagajanje družinskim obveznostim, podjetniškim startupom, družinskim podjetjem … – odgovori: »V tej obliki in brez dodatnih navodil ministrstva je zakon dejansko preveč tog in je prej ovira kot dobrobit.«

Tudi Bratoževa meni, da je ravno pri sodobnih oblikah dela, ko je delovni čas razporejen skozi ves dan, evidence najtežje voditi. Pri tem izpostavlja še samostojne podjetnike in samozaposlene, ki jim evidenc ni treba voditi, nemalokrat pa delajo tudi po 12 ur dnevno.

REŠENI KRŠITEV?

Iljaš pove, da ni panoge, ki bi izstopala po kršitvah delovne zakonodaje, saj je pomanjkanje kadra problem povsod. Izpostavlja zlasti večni problem odrejanj dela prek polnega delovnega časa in zmešnjavo, kaj je sploh delavcu odrejeno: začasno prerazporejen delovni čas ali nadurno delo. »Največkrat je neka mešanica med obema, ko se delno ure pretopijo v t. i. banko ur, delno pa se izplačujejo kot nadurno delo. Kršitve se dogajajo, ampak dokler so v nekih zakonskih okvirih, vezano na omejitev mesečne oz. tedenske obveznosti, jih zaposleni niti ne prijavljajo. Seveda dokler se ne nabere tega preveč,« pove Iljaš. Sindikalist meni, da če ne bo ustreznega nadzora, bo nov zakon le še en zakon na papirju.

V nekaterih panogah, kot je npr. gradbeništvo, je evidentiranje delovnega časa težavnejše. (Foto: L. M.)

»Pretežno ravno kršilci znajo najti način, da so evidence odlične, realno stanje pa neustrezno. Takim zakon ne bo prišel do živega in teh primerov ne bo preprečil, dal bo le boljšo podlago za sankcioniranje,« pa pove Bratoževa in poudarja nujno potrebno razumevanje inšpektorjev različnih okoliščin in organizacije dela pri posameznih delodajalcih.

KAJ PRAVIJO V PODJETJIH?

V trgovskem podjetju Lidl Slovenija, ki zaposluje skoraj dva tisoč ljudi, je večina zaposlenih že pred spremembo zakona elektronsko evidentirala delovni čas. Pravijo, da niso potrebovali večjih prilagoditev in večjih težav nimajo, saj je sprememba vplivala na manjši odstotek zaposlenih, predvsem pa na zaposlene na vodilnih položajih.

Tudi v podjetju Snedim Sevnica s 15 zaposlenimi, ki se ukvarja z dimnikarskimi storitvami, po besedah direktorice Snežane Jelančič ni večjih težav. »Elektronsko evidentiranje smo v pisarnah in proizvodnji imeli že prej, devet dimnikarjev, ki dela na terenu, pa je delovni čas vpisovali ročno oz. zdaj tudi na mobilno aplikacijo. Za delavce smo organizirali poseben sestanek, jim vse razložili in povedali, da je to obveza. Upam, da težav ne bo,« pove Jelančičeva.

V podjetju Stilles iz Sevnice, ki ima 265 zaposlenih, pa o smiselnosti novele dvomijo. »Nova zakonodaja, ki zahteva tako podrobno evidentiranje posameznih dogodkov in vrste ur znotraj delovnega časa, je privedla do dodatnih obveznosti za delavce in nadgradnje informacijskega sistema. To je nedvomno prineslo dodatno stroškovno obremenitev podjetja in časovno obremenitev zaposlenih,« pove Vladka Menoni, vodja splošno-kadrovskega področja v Stillesu.

Nezadovoljni so tudi v novomeškem gradbenem podjetju GPI Tehnika, ki zaposluje 40 ljudi, njihovo delo pa je pretežno terensko. »Nove določbe nam predstavljajo velik izziv in predvsem dodatno delo. Evidence smo sicer že prej vodili na podoben način, pa vendar je to zdaj bistveno zahtevnejše. Zahteva več nerazumnih in neživljenjskih podatkov, ki po vsej verjetnosti ne bodo dosegli posebnih učinkov,« meni direktor podjetja Gregor Merlin.

Za zaposlene v pisarni podjetja ni bistvenih težav. »Drugače je za terenske delavce, ki vsakodnevno migrirajo z enega delovišča na drugega, saj se morajo to javiti ali vodstvu posameznega gradbišča ali pa administraciji podjetja. Treba je veliko komunicirati, saj so lokacije nastopa na delo različne, na vseh pa ni zagotovljenega vodje del ali delovodje, ki bi lahko posredoval podatke,« pripoveduje direktor GPI Tehnika in doda, da je sprememba med zaposlenimi povzročila tudi nekaj slabe volje. Večina meni, da je to nepotrebna birokracija.

KRITIKA PRIPRAVLJAVCEM

Kake nove opreme v podjetju niso potrebovali, saj evidenco vodijo ročno, do nje je mogoče dostopati interaktivno prek spleta z odobrenim dostopom. Po besedah Merlina največje breme in posledično strošek predstavlja razumevanje novih določb. Za uskladitev mnenj, pripravo dokumentov in uskladitev načina vodenja so porabili veliko časa, da so si izmislili sebi primeren sistem.

»Zakonodajalec in zagovorniki sprememb bi se po našem mnenju morali vprašati, kako jih implementirati v različne gospodarske panoge, za kar očitno niso imeli pretiranega interesa. Veliko smo spraševali, izvedeli pa dejansko nič ali zelo malo uporabnih informacij za gradbince,« pove Merlin in doda, da breme in strošek za njihovo podjetje predstavlja približno en dodatno zaposlen v podjetju.

Članek je bil objavljen v decembrski tiskani številki Dolenjskega lista

Lidija Markelj