Za leto 2023 pa je v predlogu predviden proračun v vrednosti rekordnih 244 milijonov evrov.

25. redna seja državnega zbora 21. 9. 2021. Foto: DZ/Matej Grah
25. redna seja državnega zbora 21. 9. 2021. Foto: DZ/Matej Grah

Čeprav je kulturni proračun v mandatu ministra Vaska Simonitija rekorden, se to ne kaže v financiranju samozaposlenih in nevladnih organizacij. Na seji parlamentarnega odbora za kulturo so opozorili, da želi s tem vlada zmanjšati področje, na katerem deluje največ njenih kritikov, je za Radio Slovenija poročal Aleksander Čobec.

Integralna sredstva se povečujejo za 65,9 milijona evrov
Predloga proračunov je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Po njenih besedah se integralna sredstva v predlogu sprememb glede na sprejeti proračun za leto 2022 povečujejo za 65,9 milijona evrov in znašajo 225,1 milijona evrov. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se povišujejo za 2,5 milijona evrov in znašajo 12,7 milijona evrov.

Med drugim se povečujejo sredstva za programe za avdiovizualne (AV) medije, denarne spodbude za vlaganje v AV-produkcijo, izvajanje zakona o medijih, programe RTV za tujino, programske vsebine in razvoj tehnološke infrastrukture za senzorno ovirane, promocijo in razvoj slovenskega jezika ter plačilo prispevkov verskim uslužbencem.

-

Med drugim se povečujejo sredstva za programe za avdiovizualne (AV) medije, denarne spodbude za vlaganje v AV-produkcijo, izvajanje zakona o medijih, programe RTV za tujino, programske vsebine in razvoj tehnološke infrastrukture za senzorno ovirane, promocijo in razvoj slovenskega jezika ter plačilo prispevkov verskim uslužbencem, je še povedala.

Investicijam v javno kulturno infrastrukturo se poleg sredstev, ki izhajajo iz zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi, ta je za leto 2022 predviden v višini 12,95 milijona evrov, dodaja 61.000 evrov. Za leto 2022 je v proračunu ministrstva za kulturo načrtovanih 12,76 milijona evrov kohezijskih sredstev, med njimi so tudi sredstva za gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023.

Za leto 2023 se s predlogom proračuna glede na predlog sprememb proračuna za prihodnje leto sredstva po besedah državne sekretarke skupaj povečujejo še za šest milijonov evrov in tako skupaj znašajo rekordnih 244 milijonov evrov.

Sorodna novica Asociacija nasprotuje rebalansu, ki skoraj prepolavlja sredstva za nevladni sektor v kulturi

Integralna sredstva v predlogu proračuna za leto 2023 se glede na predlog sprememb proračuna za prihodnje leto povečujejo za 11,8 milijona evrov in znašajo 236,9 milijona evrov. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na predlog sprememb proračuna za leto 2022 zmanjšujejo za 6,8 milijona in znašajo 5,9 milijona evrov.

Strokovni vodja Asociacije Tadej Meserko je na seji opozoril na zmanjšanje sredstev na postavki spodbujanja kulturne ustvarjalnosti, iz katere je sofinancirana večina nevladnih organizacij, s 6,4 milijona v prvotno sprejetem proračunu na 3,6 milijona v predlogu rebalansa ter na znižanje sredstev na postavkah založništvo in ljubiteljska kultura, iz katere se med drugim sofinancirajo tudi poklicne nevladne organizacije.

V razpravi so Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), Primož Siter (Levica), Marko Koprivc (SD) in Violeta Tomić (Levica) izrazili nasprotovanje nižanju sredstev nevladnemu sektorju. Lidija Divjak Mirnik upa, da so v predlogu proračunov zagotovljena sredstva za obnovo SNG-ja Drama Ljubljana. Siter je spomnil še na sklep odbora, po katerem naj bi sredstva za film s sorazmernimi letnimi povečanji do leta 2022 dosegla 11 milijonov evrov.

Jožeta Lenarta (LMŠ) je zanimalo, od kod sredstva za tolikšno povečanje proračuna, to vprašanje pa, kot je dejal, namerava zastaviti na vseh resorjih. Violeta Tomić (Levica) pa je dejala, da bi bila potrebna samostojna proračunska postavka za samozaposlene.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo je glede sredstev založništvu pojasnila, da so se lani izrazito povečala, saj še niso bili odobreni kohezijski projekti s področja založništva, katerih nosilec je Javna agencija za knjigo (JAK). V letu 2021 pa jim je uspelo doseči sprostitev teh sredstev, tako da bo JAK prihodnje leto velik delež sredstev črpal tam. Sredstva za založništvo se tako po njenih besedah izrazito povečujejo.

Sredstva za ljubljansko Dramo v načrtu za okrevanje in odpornost
Za SNG Drama Ljubljana so sredstva po njenih besedah predvidena v načrtu za okrevanje in odpornost in ne v integralnem proračunu za leto 2022. Kar se tiče področja filma, je opozorila, da filmska dejavnost niso le sredstva Slovenskega filmskega centra, ampak so tu še Slovenska kinoteka, Viba film in drugo in če vse seštejemo, "smo že blizu želenega rezultata", 11 milijonov.

Zvišanje sredstev za verske uslužbence je izračunano na podlagi zakonske podlage; z letom 2022 bo namreč treba izplačevati 60-odstotni delež za socialne prispevke verskih uslužbencev. Glede ljubiteljske kulture je državna sekretarka poudarila, da je treba upoštevati, da je denimo letos potekal festival Europa Cantat, ki ga v prihodnjem letu ne bo, od tod zmanjšanje sredstev. Poudarila je še, da so sicer sredstva za nevladni sektor na številnih postavkah, in da se, če jih vse sešteje, ne znižujejo.

"Lastništvo medijev v Sloveniji in koncentracija medijskega prostora"
Po seznanitvi s proračunom je odbor za kulturo nadaljeval zasedanje na temo Lastništvo medijev v Sloveniji in koncentracija medijskega prostora. Sejo sta zahtevali poslanski skupini SDS in SMC. Takoj na začetku so obstrukcijo napovedali poslanci SAB-a, LMŠ-ja, SD-ja in Levice, saj vlada po njihovem dela ravno nasprotno glede pluralizacije medijev.

Sklicatelji seje so opozorili, da ima levi politični pol občutno večjo medijsko podporo kot desni. "Največja koncentracija medijev se po njihovem pojavlja v povezavi z Martinom Odlazkom, ki naj bi z družinskimi člani obvladoval več kot 60 medijev, zanima pa se tudi za nakup Večera. To je bil tudi osrednji razlog za sklic te druge današnje seje," je poročal Čobec.

Gospodarsko ministrstvo je odbor pozval, naj v okviru svojih pristojnosti pozove agencijo za varstvo konkurence (AVK) k njeni dejavnejši vlogi pri preprečevanju medijske koncentracije. Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki ugotavlja zlorabe in negospodarno ravnanje v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), pa je pozval, naj prednostno obravnava vprašanje deleža lastništva DUTB-ja v družbi Salomon in odbor seznani s ključnimi ugotovitvami.

Odbor je Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) naložil, naj preveri prvotno izdana dovoljenja vseh radijskih postaj s trenutnim stanjem na tem področju in v roku enega meseca o tem poroča odboru za kulturo.

Na ministrstvu za kulturo so prejeli precej pripomb in predlogov glede predlagane nove medijske zakonodaje. Foto: BoBo
Na ministrstvu za kulturo so prejeli precej pripomb in predlogov glede predlagane nove medijske zakonodaje. Foto: BoBo

Odbor pa je sklenil tudi pristojnim organom, zlasti Finančni upravi RS (Furs), predlagati, naj preverijo nakupe posameznih podjetij medijske skupine Martina Odlazka v zadnjih petih letih, in sicer Reporterja, Primorskih novic in radijske mreže Infonet ter morebitnih drugih.

Alenka Jeraj (SDS) je povedala, da je v zadnjih letih v medijih prišlo do "koncentracij, ki jih ne bi smelo biti", pri tem pa izpostavila Odlazka, ki da s skupaj s svojimi družinskimi člani obvladuje več kot 60 različnih medijev, in podjetje Salomon, največje podjetje v skupini Media24, ki da jo družina Odlazek obvladuje prek družbe Eurofit, 45,39-odstotni delež Salomona pa je po propadu Kraterja pristal na DUTB-ju. "Odlazkova medijska hobotnica je primer združevanja dejavnosti tiska, radia in televizije, kar zakon o medijih prepoveduje," je dejala in dodala, da pa medijev ne izdaja eno podjetje, kar bi bilo nezakonito, ampak več kot 10.

Sejo je del opozicije obstruiral. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je dejala, da o koncentraciji medijev "govori tisti, ki si za koncentracijo ideološko obarvanih medijev prizadeva". Marko Koprivc (SD) je dejal, da je eden glavnih ciljev te vlade podrediti si vse do oblasti kritične medije. Marko Bandelli (SAB) pa je ocenil, da vlada ne bo podjarmila medijev, in povabilo Bojanu Požarju na sejo označil kot sramotno. Predsednica odbora Violeta Tomić (Levica) je predlagateljem dejala, da jih "vsak medij, ki ni vaš, že moti", ter poudarila "napade na STA, RTV, kopičenje denarja na Novi24TV" in številne spletne portale, "vzpostavljene od SDS-a".

Gregor Perič (SMC) je ocenil, da imamo sistemsko težavo z vidika pluralnosti medijskega prostora in da nejasno lastništvo medijev vpliva na delovanje demokracije. Tadeja Šuštar Zalar (NSi) je menila, da je svoboda medijev v Sloveniji zagotovljena, da pa je težava koncentracija medijev. Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je ocenil, da je medijski prostor popolnoma neuravnotežen, in bil kritičen do ministrstva za kulturo, ki da ne ve, katerim medijem nameni denar, ter do poročanja RTV Slovenija.

Sorodna novica Spremembe zakona o medijih "v zaključni fazi"

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je navedel stališče AVK-ja, ki da med drugim spremlja lastniške spremembe na področju medijev in je presojal nekatere konkretne primere, a za zdaj ni ugotovil kršitev zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. AVK pa ni prisojen nadzirati pluralnosti medijev, za to bi bile potrebne zakonske spremembe.

Direktorica Akosa Tanja Muha je menila, da bi bil zakon o medijih "potreben poštene prenove". Med drugim je povedala, da opravljajo nadzor glede radijskih in televizijskih programov posebnega pomena; odprti so še štirje primeri, od tega sta dve radijski postaji, ki bi ju lahko šteli v mrežo Odlazka.

Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je dejal, da je koncentracija v medijih strokovno vprašanje, ne politično. "Dokler operiramo z imeni in priimki, s konkretnimi akterji, in ne iščemo sistemskih rešitev ... korakov naprej ne naredimo," je opozoril.

Borut Rončević s Fakultete za uporabne in družbene študije je med drugim ocenil, da je koncentracija Odlazkovih medijev "del boja za utrjevanje idejne koncentracije", ki da je v medijskem prostoru izrazita in vodi k "dominantnosti levičarskih idej".

Lastnik spletnega portala Požareport Požar je dejal, da mora biti lastništvo medijev jasno, saj da le lastnik določa uredniško politiko. Menil je, da so do zdaj "podcenjevali Odlazkov imperij", in poudaril državno financiranje teh medijev, kot veliko težavo pa vidi tudi "monopol" komercialne televizije POP TV, predvsem glede oglaševanja.

Direktor zavoda Državljan D Domen Savič pa je bil kritičen do predlagateljev seje, ki niso omenjali financiranja medijev, kot sta Nova24TV in Domovina, prek oglaševanja države in državnih podjetij. Zaradi domnevne zlorabe javnega denarja prek tovrstnega oglaševanja je pozval k odstopu ministre za obrambo, kmetijstvo, delo in zdravstvo. "Hvala Kurzu (nekdanjemu avstrijskemu kanclerju Sebastianu, op. MMC RTV SLO), da nam je vsem skupaj pokazal nesprejemljivost takšnih praks v EU-ju," je dejal.