DL: Slovenski rojaki v Pišecah - V Pleteršnikovi izbi je njihov dom

30.9.2021 | 11:15

Društvo Pleteršnikova domačija je v Pleteršnikovi rojstni hiši v Pišecah pripravilo razstavo, ki odraža želje Slovencev v tujini in njihovih potomcev po stikih s Slovenijo. Razstavo želi društvo po besedah njegovega predsednika Martina Dušiča pokazati še v katerem kraju. (foto: M. L.)

Društvo Pleteršnikova domačija Pišece je v okviru sodelovanja s Slovenci po svetu pred kratkim nudilo gostoljubje družini iz Zrenjanina, ki je iz tega srbskega mesta prišla v Pišece v okviru Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.

Družini je bila njen tokratni začasni slovenski dom Pleteršnikova zidanica v Pišecah, s katero se sodobno krajevno dogajanje simbolično povezuje s prepoznavnim jezikoslovnim delom v Pišecah rojenega slovaropisca Maksa Pleteršnika.

Urarji

Maria in Branko Oklobdžija, tokratna srbska gosta, s katerima so bili njuna sinova Luka in Mateja ter hčerka Majda, sta močno povezana s Slovenijo. Maria se je prej pisala Vogrinc in njeni predniki so iz Brežic, Branko pa se je rodil v Brežicah, kjer je njegova družina živela do njegovega petega leta.

Mariini predniki so v Vojvodini zelo cenjena družina urarjev (skozi več generacij), o njih so v Vojvodini posneli tudi krajši dokumentarni film. Urarska tradicija je na družino Vogrinc prešla v Vojvodini iz tamkajšnje družine Beherer. Mariin praded Jozef Vogrinc, urar, je namreč okoli leta 1910 prišel iz Brežic v vojvodinski kraj Odžaci in se poročil z Magdaleno, s hčerjo Karla Behererja. »Moj ded Jozef se je v Sloveniji izučil za urarja in tudi opravljal to obrt. Potem je prišel v Vojvodino, ker je slišal, da se da tu dobro zaslužiti. Z mojo babico Magdaleno sta imela devet otrok. Ona je prevzela obrt, ko so njega vpoklicali v avstro-ogrsko vojsko in pozneje zaprli v Rusiji. Štirje izmed njunih otrok so postali urarji, med njimi moj oče, ki je obrt prenesel na svoje otroke – mene, moja dva brata in najino sestro,« je v reportaži spletnega časopisa Novosti povedal Martin Vogrinc, ki se je tudi upokojil kot urar. V 179 letih je v družinah Beherer in Vogrinc tradicijo in najvišji ugled urarstva negovalo iz roda v rod štiriindvajset mojstrov – trinajst moških in enajst žensk, še beremo v Novostih v reportaži, ki ji je avtor Zoran Rajić dal spoštljiv in nostalgičen naslov Vojvodinske zgodbe: Dva veka so merili čas, toda čas jim ustavlja posel.

Maria, Luka, Majda, Mateja in Branko Oklobdžija pri Pleteršnikovi rojstni hiši v Pišecah (foto: M. L.)

Planika

Maria, po prednikih torej Slovenka, se je rodila v Srbiji. Branko se je rodil, kot rečeno v Brežicah, njegova družina je odšla v Kikindo. Leta pozneje sta oba z Mario delala v Novem Sadu in tam sta se spoznala. »Vogrinčeva lepota,« se je pred dnevi v Pišecah nasmejal Branko v odgovor, kaj ju je takrat zbližalo. Poročila sta se in rodili so se jima najprej sin Luka ter potem dvojčka hčerka Majda in sin Mateja, ki pa ju že poznamo z začetka tokratne zgodbe o slovensko-srbskem prijateljstvu.

Društvo Slovencev Planika v Zrenjaninu pomeni družini živo vez s preteklostjo rodu, posebno Mariii, ki je v društvu tudi predsednica nadzornega odbora. Podobi Slovenije, kot se v človekovo dušo naseli skozi njegovo članstvo in delovanje v takem društvu, Maria in Branko želita dodati še živo podobo Slovenije na kraju samem, zato sta do zdaj že bila nekajkrat v Sloveniji. Med tokratnim obiskom si je družina podrobneje ogledala Brežice ter med drugim obiskala Terme Čatež, Bled, Bohinj, Ljubljano in Postojnsko jamo. Luka se je v spremstvu vaditeljice Kajak kanu kluba Čatež tudi preizkusil s kajakom na Krki; s sestro Majdo namreč doma trenirata kajakaštvo.

Šola

Iz roda v rod duh išče pot in na tej njegovi poti je letos nagovoril Mario, da se je začela učiti slovenščino. Ta glas je začutil tudi Branko in pouk slovenščine sta letos začela skupaj obiskovati oba, Maria in Branko, ki ga v osebno spoznavanje neskončnih širjav tega jezika, ki mu je s svojim slovarjem dal močen pečat pišeški rojak Maks Pleteršnik, najbrž neustavljivo žene spomin na »Vogrinčevo lepoto« in svoje slovenske dneve v Brežicah. Tudi vsi trije njuni otroci obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Zrenjaninu pri učiteljici dr. Mileni Spremo.

Pouk slovenščine v Srbiji sicer v več krajih poučuje tudi učiteljica Rut Zlobec; skupaj z Martinom Dušičem sta glavna člena povezovanja Pišec s Slovenci v tujini, čemur se posvečata v okviru projekta Moja hiša je tvoj dom.

Iz nekega daljnega družinskega spomina kot obljuba za prihodnost ... (foto: M. L.)

Še vedno dom

Projekt Moja hiša je tvoj dom že vrsto let uspešno vodijo prostovoljci – člani Društva Pleteršnikova domačija ob pomoči Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. V okviru projekta so do zdaj v Pišece že prišli Slovenci oziroma potomci slovenskih izseljencev iz več različnih držav, tudi z oddaljenih delov sveta, kot je povedal predsednik Društva Pleteršnikova domačija Martin Dušič.

»Poleg projekta Moja hiša je tvoj dom, v katerem gostimo naše rojake v bistvu z vsega sveta, smo se odločili še za razstavo Slovenija, Brežice in Pleteršnikova domačija skozi oči naših rojakov. Imamo ogromno gradiva, ki so nam ga pošiljali rojaki. Nekaj smo ga digitalizirali. Nekaj gradiva smo natisnili in tako je nastala ta priložnostna informativna razstava. To smo uspeli s pomočjo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Razstava je naša nekako dodatna dejavnost v koronačasu. V tem času ljudje manj potujejo, kljub temu pa imamo še kar nekaj obiska slovenskih družin, rojakov iz tujine,« je povedal Martin Dušič. Razstava po njegovih besedah prikazuje slovenska društva in predvsem, kako rojaki doživljajo Pišece, Brežice in svojo okolico. Razstava je priložnostna; zamislili so si jo kot prenosno in predsednik Dušič upa, da jo bodo uspeli prestaviti še v avlo upravne enote v Brežicah, kjer bo prav gotovo tudi pritegnila pozornost obiskovalcev. Seveda se morajo še dogovoriti za čas. Razstavo bodo v prihodnje dopolnili še z informacijo o Pleteršnikovih dnevih, ki bodo letos 14. septembra; posvečeni bodo slovenski dialektologiji in pokojni akademinji Zinki Zorko.

V Pleteršnikovi rojstni hiši je Društvo Pleteršnikova domačija pred kratkim pripravilo dan Pleteršnikove domačije, ki so ga organizirali v okviru tedna praznovanj Krajevne skupnosti Pišece. Skozi ves dan je Pleteršnikovo hišo obiskalo okoli sto ljudi. Postavitev omenjene razstave so pospremili z zaključnim dogodkom s predstavitvijo domače pesnice Danice Kocjan. Pogovor z njo je vodila prav tako domačinka Ivanka Zupančič.

Omenjana znamenja tega, da iz roda v rod tudi skozi ime Pišece in rodbinska imena široko po svetu razseljenih ljudi iz Pišec, pišeške okolice, se bleščijo v času, ki je tu in se že po malem staplja z obzorji. »Veliko rojakov tudi išče stike s svojimi bližnjimi predniki, z daljnimi predniki. Nekateri uspejo, nekateri ne. Nekateri so našli svoje sorodnike v Prekmurju, v okolici Maribora. Makedonska družina, ki je bila ena prvih naših gostov, pa si je celo ustvarila svoj novi dom, dejansko dom, v Sloveniji – živi blizu Ljubljane, nekje v Moravčah,« je povedal Martin Dušič, predsednik Društva Pleteršnikova domačija Pišece.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 29. julija 2021

M. Luzar