Ob prazniku Marijinega vnebovzetja danes narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezjah obiskujejo številni romarji. Zaradi epidemioloških razmer so se v manjšem številu udeležili osrednje maše, prihajajo pa prek celotnega dne. Na osrednji maši jih je nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki jih je pozval tudi k cepljenju.
Danes na Brezjah od 8. do 14. ure poteka tudi cepljenje proti covidu-19, za katerega skrbi mobilna cepilna enota Kočevje, ki ga je angažiral Nacionalni inštitut za javno zdravje. Do 12. ure so cepili nekaj več kot 20 ljudi. K cepljenju pa je po osrednji maši povabil in spodbudil tudi nadškof Stanislav Zore. Kot je poudaril, je pomembno, da poskrbimo ne le za našo dušo, temveč tudi za zdravje naših teles in hkrati tudi za zdravje naših bližnjih.
V pridigi je Zore izpostavil prispodobo zmaja, ki je vse svoje moči usmeril v delovanje zoper Kristusovo Cerkev v njenih začetkih in skozi vsa obdobja njene zgodovine. “Tudi v našem času Cerkvi ni prizaneseno z nasprotovanjem in s poskusi, da bi ji iztrgali vse, čemur po svojem delovanju daje življenje na tem svetu,” je dejal.
Potrebujemo odprtost, sprejemanje in veliko medsebojno spoštovanje
Pojasnil je, da je zmaj danes drugačen. Prilagodil je način svojega pojavljanja: “Prikazuje se nam v zelo različnih barvah in nas s svojo pisanostjo skuša prepričati, da je dobrohoten. Rad bi bil videti neškodljiv, da bi ga spustili v svojo bližino. Spremenil je tudi način svojega delovanja. Nekdaj je uničeval, mučil, pošiljal v pregnanstvo, moril. Njegovo delovanje je bilo vidno, brez težav ga je bilo moč prepoznati.“
Danes zmaj uporablja drugačno taktiko. Hoče se polastiti človekove notranjosti, ugrabiti njegovo dušo, ga izprazniti vseh vrednot. “Močno si prizadeva, da bi mu vsilil določen način mišljenja, da bi ga prepričal v zveličavnost določenih pojmov, tako da vse tisto, kar ni skladno z zmajevim načinom delovanja, označi za zaostalost, za nestrpnost, za sovražni govor,” je dejal Zore.
Kot je poudaril, v tem trenutku v našem narodu, še zlasti med najbolj odgovornimi za naše skupne zadeve, potrebujemo odprtost, sprejemanje in veliko medsebojno spoštovanje. “Vsak posameznik, vsaka skupina in vsaka skupnost je ob srečanju z drugačnostjo postavljena pred izbiro: ali bo drugačnost videla kot grožnjo zase in jo skušala uničiti, ali pa bo drugačnost videla kot povabilo k dialogu in kot priložnost za dopolnjevanje, iz katerega lahko nastane nekaj dobrega, nekaj boljšega in takšna drža privede do srečanja,” je dejal.
Sara Kovač