Konec meseca bi se na Madžarskem iztekle izredne razmere, ki jih je uvedla še prejšnja vlada Viktorja Orbana leta 2020 zaradi koronakrize, poprej pa tudi zaradi migracijske. Izredne razmere so vladi omogočale vladanje z odloki, posledica pa je bila še večja krnitev političnih pravic in onemogočanje delovanja civilne družbe. Kljub temu da so že v začetku marca začele padati koronske omejitve na Madžarskem, pa izrednih razmer pri naših vzhodnih sosedih ne bo konec.
Vlada je namreč s parlamentarno potrditvijo v torek spremenila ustavo z določilom, da se lahko izredne razmere uvedejo tudi zaradi oboroženega konflikta, vojne ali humanitarne krize v sosednji državi. Le nekaj ur pozneje – včeraj opolnoči – so izredne razmere, ki jih Orban upravičuje z vojno v Ukrajini in zaščito prebivalstva pred grozečo ekonomsko krizo, že začele veljati. Kot prvi ukrep je vlada včeraj sprejela odločitev, da velikim bankam, telekomunikacijskim podjetjem, trgovcem, zavarovalnicam, energetskim podjetjem in letalskim družbam naloži nov davek. Zaradi »ekstra dobičkov«, kot se je izrazil Orban, bodo državnemu proračunu morali pomagati pri krepitvi vojske in subvencioniranju višjih položnic gospodinjstev.
Nov izgovor
V državi, ki se ta čas edina v EU upira uvedbi šestega sklopa sankcij proti Rusiji (te bi vključevale tudi prepoved uvoza nafte iz Rusije), so vnovično uvedbo izrednih razmer oziroma njihovo podaljšanje z drugo obrazložitvijo nekateri komentirali z ogorčenjem. »Vojna in ruska grožnja nimata veliko zveze s tem zadnjim Orbanovim ukrepom. Njegova glavna motivacija bi lahko bila, da družbo ohranja v trajnem vznemirjenju in bojazni zaradi zunanjih groženj, s katerimi se soočajo Madžari, za njihovo varnost in mir pa da lahko poskrbi le vlada,« je za Dnevnik povedal Istvan Hegedus, vodja nevladne organizacije Hungarian Europe Society.
Podobno si ukrep Orbana, čigar stranka Fidesz ima po nedavnih volitvah dvotretjinsko večino v parlamentu, razlagajo tudi v nevladni organizaciji Madžarska unija civilnih svoboščin (Tasz). »Naša razlaga je, da želijo v neskončnost podaljševati poseben pravni okvir, ki omogoča vladanje z dekreti in ohranja možnost omejevanja civilnih in političnih pravic. Doslej je kot izgovor služila pandemija, toda zdaj se zdi vojna v Ukrajini boljši razlog, kako prepričati ljudi,« je za Dnevnik dejala Emese Pásztor, pravnica pri Taszu.
Tako Pásztorjeva kot Hegedus se strinjata, da bi z dvotretjinsko večino v parlamentu Orbanova vlada vse ukrepe lahko sprejela tudi brez uvedbe izrednih razmer. »S pravnega vidika bo morda te pristojnosti res uporabil za to, da bi se zadeve hitreje odvijale, čeprav mu dvotretjinska večina v parlamentu daje neomejeno moč. Morda pa je razlog preprostejši: šolniki bodo imeli manj pravic za stavko, za kar bi vlada lahko uporabila retoriko zakonitosti in reda, mednarodni konflikt v soseščini pa bi pri takšni argumentaciji služil kot pretveza,« meni Hegedus.
Vlada brez tveganj, opozicija brez priložnosti
Orbanova vlada se ta čas sicer sooča z nadaljevanjem blokade evropske komisije pri dodelitvi sredstev za obnovo po pandemiji koronavirusa, komisija pa je konec aprila, takoj po volitvah, prvič sprožila tudi mehanizem pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. A Orban ne kaže znakov popuščanja, čeprav se sooča še z močno naraslo letno inflacijo (9,5 odstotka), zaradi vladnega trošenja pred volitvami pa ima država velik proračunski primanjkljaj (konec leta 2021 je znašal 6,8 odstotka BDP).
Vladanje z odloki tako postaja stalnica na Madžarskem. V tamkajšnjih civilnodružbenih organizacijah se bojijo, da bi izredne razmere lahko trajale leta, in se sprašujejo, ali so postale »nova normalnost« na Madžarskem. Kot pravi Pásztorjeva, vladanje z dekreti ne pomeni velikih političnih tveganj za Orbanovo vlado. »Ne bo namreč časa za razpravo o zakonodajnih predlogih, kjer bi opozicijske stranke lahko igrale pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja,« razlaga Pásztorjeva. Hegedus pristavlja, da je opozicija po hudem porazu na parlamentarnih volitvah v groznem stanju in ne premore odgovora, kako zaustaviti Orbana. »Glavna težava je sistematično razgrajen sistem zavor in ravnovesij. To pomeni, da četudi vlada z odloki krši temeljne pravice, sistem zavor in ravnovesij te težave ni zmožen odpraviti. Če torej vlada najde izgovor za krnitev političnih pravic, vključno s pravico do zbiranja, obstaja velika grožnja, da bo to močno prizadelo civilne svoboščine na Madžarskem,« še ocenjuje Pásztorjeva.