Mula Abdul Gani Baradar (v sredini). Prizor iz Moskve marca 2021, ko se je udeležil mirovne konference o Afganistanu. Foto: Reuters
Mula Abdul Gani Baradar (v sredini). Prizor iz Moskve marca 2021, ko se je udeležil mirovne konference o Afganistanu. Foto: Reuters

Baradar se bo srečal s talibanskimi voditelji in predstavniki drugih političnih sil za vzpostavitev vlade, med njimi tudi z vodjo visokega sveta za spravo Abdulahom Abdulahom.

Baradar se je v torek, dva dni po tem, ko so talibani zasedli Kabul, vrnil iz Katarja, kjer je vodil politični urad njihovega gibanja. Pristal je v Kandaharju na jugu Afganistana.

Bil je eden najbolj zaupanja vrednih sodelavcev ustanovitelja in prvega vodje talibanov mule Omarja. V osemdesetih letih 20. stoletja se je boril proti četam Sovjetske zveze med njeno zasedbo Afganistana, pozneje pa je bil eden najpomembnejših poveljnikov talibanov.

Po napadu ZDA leta 2001 in porazu talibanov se je Baradar boril proti silam zahodne koalicije. Leta 2010 so ga na jugu Pakistana prijeli agenti pakistanske obveščevalne službe ISI.

Leta 2018 je bil izpuščen iz zapora. Posebni odposlanec ZDA za Afganistan Zalmay Khalilzad je pozneje povedal, da so njegovo izpustitev zahtevale ZDA. Februarja 2020 je potem v Dohi podpisal omenjeni sporazum za končanje ameriške vojaške prisotnosti v Afganistanu.

Pogovarjal se je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in se večkrat srečal z nekdanjim zunanjim ministrom ZDA Mikom Pompeom. Sporazum je določal umik ameriških sil iz Afganistana, talibani pa naj bi opustili teroristične dejavnosti in začeli pogajanja z vlado v Kabulu.

Sorodna novica Grčija ob meji s Turčijo postavila 40-kilometrsko ograjo: "Naše meje bodo nedotaknjene"

V Kabulu tudi Kalil in Anas Hakani

V Kabulu je medtem tudi Kalil Hakani, ki ga iščejo ZDA, za njegovo izročitev pa ponujajo pet milijonov dolarjev. Stric namestnika vodje talibanov Siradžudina Hakanija je v petek vodil molitev v eni od mošej v Kabulu.

Še en vidnejši član mreže Hakani Anas Hakani je prav tako že v Kabulu, kjer se je srečal z nekdanjim predsednikom Hamidom Karzajem in omenjenim Abdulahom Abdulahom.

Mreža Hakani je ena najmočnejših in najbolj strah vzbujajočih skupin, ki se ji pripisuje odgovornost za večino nasilnih napadov proti afganistanskim silam in zahodnim zaveznikom v zadnjih letih. Po pričakovanjih naj bi igrali pomembno vlogo v novem režimu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ustanovitelj mreže Hakani je bil sodelavec Cie

Mrežo Hakani je ustanovil Džalaludin Hakani, ki je zaslovel v osemdesetih letih kot borec proti Sovjetski zvezi. Takrat je bil sodelavec ameriške obveščevalne agencije Cia, poroča francoski portal France24.

V času tistega konflikta je vzpostavil tesne vezi s tujimi džihadisti, tudi Osamo bin Ladnom, poznejšim vodjo teroristične mreže Al Kaida.

Pozneje se je Džalaludin Hakani povezal s talibani, ki so v Afganistanu prevzeli oblast leta 1996. Do leta 2001 je bil tudi minister v njihovi vladi. Talibani so njegovo smrt oznanili leta 2018, vodenje mreže Hakani pa je prevzel njegov sin Siradžudin, ki je postal leta 2015 tudi namestnik vodje talibanov. Anas Hakani je njegov mlajši brat.

Zaradi njihove finančne in vojaške moči ter slovesa zaradi brutalnosti je ostala mreža Hakani delno avtonomna skupina, a v okviru talibanov.